Komentar Lovra Kastelica: Krvni davek

Na Univerzi v Uppsali poskušajo v skladu z najnovejšimi spoznanji umestiti spopade v neko splošno obliko. Po njihovi definiciji je oborožen konflikt tisti, ko je v enem letu več kot 25 mrtvih, spopadu pa pravimo vojna, ko je v enem letu več kot 1000 mrtvih.

Analitiki te najstarejše nordijske univerze so lani našteli rekordnih 61 oboroženih konfliktov (od tega je bilo 11 vojn): toliko jih po letu 1946 še ni bilo. Njihovi ameriški kolegi (Acled), ki so se specializirali za zbiranje, analizo in kartiranje podatkov o političnem nasilju, medtem poročajo, da je od leta 2022 v njih umrlo – 900.000 ljudi. Kot pravijo, jih bo ob trenutnem tempu že konec leta – več kot milijon.

Ker pa v vojnah ne ubijajo le krogle, pač pa ubijajo tudi pomanjkanje hrane, onesnažena voda, nedostopne porodnišnice, nedosegljivi antibiotiki, nalezljive bolezni, kolapsiran zdravstveni sistem, so številke samo še bolj pretresljive in znatno višje. In če verjamemo Združenim narodom, je posrednih žrtev vojn kar 60 odstotkov (2,5 milijona od leta 2022).

Od leta 2022 je v ukrajinskem konfliktu življenje izgubilo – 220.000 Rusov in 80.000 Ukrajincev. Vojna v Ukrajini je uradno tudi – najsmrtonosnejša.

Kljub temu da je dala daleč največji krvni davek, se aktivisti po Evropi ukvarjajo predvsem s konfliktom v Gazi (spomnimo se samo Vuelte): ta se je začel z napadom Hamasovih borcev na jugu Izraela 7. oktobra 2023.

Če ga je Netanjahu označil za največji pokol po holokavstu, so njegovi nasprotniki prepričani, da je bil ta napad resda brutalen in nepotreben, da pa je bilo vse ostalo, kar se je dogajalo po tem, povsem nerecipročno in genocidno.

Zadeva je šla celo tako daleč, da bo dve leti in pol pozneje vplivalo tudi na rezultat slovenskih volitev. Ne na domačih težavah in zablodah, na predvolilni tekmi se kopja tudi ne bodo lomila na ukrajinskem ali sudanskem konfliktu, še manj na tistem v Etiopiji, ki je v zadnjih štirih letih zahteval kar 110.000 žrtev, lomila se bodo na Gazi, kjer je od začetka do danes umrlo 66.000 ljudi, od tega 2000 na izraelski strani. Povsem matematično: kopja se bodo (z)lomila na 7,3 odstotka tistih, ki so v zadnjih štirih letih padli v različnih oboroženih konfliktih.

A le, če se bo vojna nadaljevala. Če se namreč ne bo, bo neskončno trpljenje v Gazi v očeh preskrbljenih aktivistov, govorimo tudi o tistih, ki po shodu za Palestino takoj zavijejo na izraelsko Odprto kuhno (izmislil si jo je Lior Kochavy), kaj hitro pozabljeno.