Komentar Lovra Kastelica: Nova era žensk

Predlagal ji je, naj gre zvečer kam ven s prijateljicami … Si nor, mu je rekla. Da bom šla ven in si pokvarila večer, ko bom gledala vse tiste, ki se ga bodo tako napile, da ne bodo vedele zase, o, ne, mu je rekla, sploh pa ne na ta dan! Zadnjič mi je prišel v roke natančno 40 let star izvod Gorenjskega glasa, ki so ga posvetili vlogi slovenske ženske, in sicer v času, ko se je družbena preobrazba pokazala v svoji najlepši preobleki. Če so možje prej delali in služili, ženske pa doma gospodinjile, se je zdaj pojavila nova era žensk, ki so resda še naprej gospodinjile in skrbele za družino, a so morale po novem hoditi še v službo. Našo žensko je po šihtu doma pričakal – še en šiht.

Otrok, služba, družba, vse to troje je od sodobne ženske zahtevalo zares veliko. »Imam samo dve roki in ne morem preko sebe!« je bilo večkrat slišati. Njihov klic na pomoč pa je ostal preslišan ... Še zlasti je bil preslišan na podeželju: zaradi česar se je kar dve tretjini moških lastnikov kmetij (65 %) zaposlila zunaj kmetijstva in odšla delat v tovarne. Za nameček je v tovarne odšla tudi večina bodočih prevzemnikov (69 %). Ta odliv se čuti še danes.

Celotna slika se je obrnila povsem na glavo: odkar se je na premajhnih slovenskih kmetijah večina moških zaposlila v tovarnah, so morale ženske proč od štedilnika – v hlev, na polje, v gozd. Ker so gospodarji čez dan izginili s kmetij ter se vračali šele pozno zvečer domov, pogosto v neuporabnem stanju, je ostal razvoj slovenskega kmetijstva v rokah – gospodinj. Bila je to nova era žensk, ki so morale sesti na traktor, s priključkom obračati mrvo, pričakati živinozdravnika, na njivah orati, doma pa vzgajati tečne otroke. Ker pa se je moškemu po šihtu še čisto odpeljalo, ga zgarani ženski, ki je podpirala vse hišne vogale, ni uspelo več razumeti.

V takšnem ozračju je postal zato tudi osmi marec dan kot vsak drugi dan. Tudi na ta dan so morale pripraviti zajtrk in kosilo, nakrmiti živino ter postoriti še marsikaj drugega. Obvezna roža, ki so jo prejele najbrž edinkrat v letu, je praznik dokončno razvrednotila. Ne nazadnje jim je moški svet, kot je 7. marca 1986 pisalo v Gorenjskem glasu, očital, »da je zaradi njihovega odnosa in njihove zaposlitve ogrožena celo nacionalna biološka reprodukcija, da zaradi tega narašča kriminal, pada morala in se povečuje število ločitev«?! Nič čudnega, da so se ga morale potem na ta dan tako odlomiti ...