Komentar Lovra Kastelica: Z glavo v zid

Kadar se kdo na ameriških tleh znese nad Američani tako, kot se je pred dnevi Zverev nad Sheltonom v finalu US Open, mi misli vselej odtavajo k hamburški celici (The Hamburg Cell, dokudrama iz 2004), k fanatični bratovščini islamističnih skrajnežev, zaradi katere svet po 11. septembru 2001 ni bil nikoli več isti.

Le kakšno leto pred tem se je Ziad Jarrah iz premožne in niti ne pretirano verne družine vpisal na Tehniško univerzo v Hamburgu. Vpisal se je v času, ko je mujezin Makhadi na univerzitetnih hodnikih že veselo nagovarjal mlade muslimane in jih rekrutiral v verski fanatizem. »Okoli tebe so sami neverniki! Si ali nisi musliman?!« je vprašal tudi Ziada.

»Sem,« je rekel sramežljivo.

Šlo je namreč za nevidnega študenta, ki je bil čisto nasprotje svojega vrstnika s Tehniške univerze, ime mu je bilo Mohammed Atta.

Atta je bil že goreč islamski operativec, zaverovan v koranske stihe. »Bog mora postati središče vašega sveta,« je neutrudno grmel in ponavljal na verskih srečanjih v hamburški mošeji Al Quds. »Ta svet nam hoče vzeti našega Boga!«

»Vstopi, brat,« pa je mujezin še naprej prepričeval Ziada. »Alah je največji! Pridi k molitvi, pridruži se radosti, hej, od kod so tvoji?«

»Iz Libanona.«

»Potem veš, kaj so Izraelci storili Palestincem?«

»Vem, a kaj naj storim?! Naj se razstrelim, ali kaj?!«

V bistvu še danes ne morem razumeti, da je uspelo potem nekomu tako vrhunsko naplahtati vse te izobražence – in to celo s tako poceni štosom, da bodo postali nesmrtni mučeniki. Mislim, kdo pa se še spomni Ziada in Atte ali pa Marwana al-Shehhija, še enega iz hamburške celice, ki je 11. septembra 2001 prav tako frontalno treščil v Dvojčka.

Ampak ne, takrat se jim ni dalo prav nič dopovedati. Glavo so si kar naprej belili le z enim in istim: s tem, da jih ne bo nihče nikoli več poniževal, ter s tem, da želijo postati mučeniki. V glavnem: z glavo so dejansko rinili v zid.

V tistem je FBI prestregel sporočilo operativca Al Kaide: »Profesor, vsi gostje so že tukaj!« Ta namig so tudi takoj razvozlali: »Teroristi se pripravljajo na napad!«

Potem pa se je Profesor še zadnjič javil: »Do vašega raja je le še korak. Pozdravite smrt, pozdravite jo z vsem srcem in napadite kot prvaki!«

Mislim, neverjetno, kako so se nasadili. Obljubljali so jim nesmrtnost. Dobili so jo, a ne tako, kot so si predstavljali: v zgodovino niso vstopili kot mučeniki, pač pa kot množični morilci.