Komentar Marka Uršiča: Roglič proti Južni Ameriki

Če se bo nadaljevalo v takšnem slogu, naslednje leto ne bo poletnih olimpijskih iger v Tokiu. Družbeni in z njim tudi športni kaos je namreč takšen, da je nestvarno pričakovati večdesettisočglavo množico vseh dejavnikov, samo športnikov je bilo na zadnji olimpijadi v Riu de Janeiru 11.238, v nekem navideznem mehurčku v japonski prestolnici.


Švedski samosvoji model boja proti virusu je povezan s številnimi značilnostmi skandinavske države, drugod po Evropi politično vodstvo državno nemoč v soočanju z zdravstveno nevarnostjo poenostavlja v omejevalne ukrepe.

A vsak načrt se lahko sfiži, tako kot se je Primožu Rogliču v 6. etapi španske kolesarske Vuelte. Zmagoviti vojskovodje, seveda tudi politiki, in to prav povsod, niso vedno tisti, ki imajo izdelan načrt brez napak, temveč tisti, ki se v določenem trenutku in položaju najbolje odzovejo in potek dogodkov napeljejo na lastni mlin. Glede kolesarske sezone, kolumbijski tekmovalci, tako lanski zmagovalec Toura Egan Bernal, so na francoski pentlji zaradi prezgodnjega prihoda v Evropo veliko izgubili pri domačem treningu na višini Andov, razočarani Bernal je tudi končal sezono. A Južnoameričani po aklimatizaciji prihajajo k sebi, na Vuelti zdaj vodi Ekvadorec Richard Carapaz. Saj tudi Primož Roglič ni imel idealnih razmer za vadbo, kolesarstvo ni šport, kjer je vse temeljno takoj izračun enkrat ena, na vožnjo vpliva veliko stvari.

Za kolumbijske kolesarje so omenjali, da so letos v Evropo celo prišli zaradi aklimatizacije tudi prepozno, in kaj je zdaj prav, prezgodaj ali prepozno? Ključen je trening na veliki nadmorski višini, Kolumbijci so pri tem zaradi domačih Andov v Evropo prišli prezgodaj, prepozno pa zaradi tega, ker na stari celini nato niso mogli opraviti dovolj kakovostne vadbe na višini.

A resnica je le ena, le Primož Roglič, v preteklem letu skupno najboljši na Vuelti a España, in lanski zmagovalec Gira Richard Carapaz vesta, kaj jima je še ostalo v rezervoarju za skupno zmago na Vuelti. In prav nihče drug. Če bi na koncu slavil Španec ali Bask, ti seveda niso Španci, bi bil to čudež.