Komentar Mateja Lahovnika: Bokal zastonj vode

Začela se je kampanja za zastonj vodo iz pipe v gostinskih lokalih in restavracijah. Pobudniki želijo, da se z zakonom določi, da je voda iz pipe v gostinskih lokalih zastonj. Brez dvoma bo kampanja uspešna, čeprav je treba poudariti, da postrežena voda iz pipe za gostince niti pod razno ni zastonj.

Gostinec mora plačati delo tistega, ki vodo prinese na mizo, pomije kozarec in pospravi mizo za gostom. Če delavcu plača le minimalno plačo, je bruto strošek dela za gostinca 1484 evrov na mesec, pri čemer pa za ta denar tako ali tako ne bo dobil delavca, saj znaša neto plača le 868 evrov. Denarna socialna pomoč osebe, ki je družbeno aktivna, pa lahko znaša do 732 evrov, kar je le 136 evrov manj. Poleg tega je treba zaposlenemu zagotoviti še malico, stroške prevoza, regres za letni dopust in bolniško nadomestilo v primeru krajših odsotnosti. Zato je treba razumeti, zakaj nekateri gostinci zaračunajo postrežnino tudi za navadno vodo. Mnogi sicer tega ne počnejo, ampak stroške pokrivajo s postreženo hrano in prodajo drugih pijač.

V Parizu je sicer navada, da gostinec sam prinese na mizo steklenico vode iz pipe. Nekateri gostinski lokali to navado posnemajo tudi v Sloveniji. Seveda pa tudi ti lokali pokrijejo stroške in ustvarjajo dobiček z drugo postreženo hrano in pijačo. Zastonjkarstvo lepo zveni, ampak postrežena steklenica ali kozarec vode dejansko ni zastonj. Vedno ga nekdo plača tako ali drugače. Pri nas je v večini primerov voda iz pipe v gostinskih lokalih še vedno »zastonj«.

Če gost prijazno vpraša, ali lahko ob naročeni hrani dobi še kozarec vode iz pipe, to praviloma ni problem. Prav tako praviloma dobimo kozarec vode ob kavi. Tisti, ki pa mislijo, da bodo ob eni kavi in petih kozarcih brezplačne vode preživeli popoldne na prijetni lokaciji gostinskega vrta, pa je prav, da postreženo vodo tudi plačajo. Navsezadnje morajo gostinci plačati stroške prostora, najema ter tekočega in investicijskega vzdrževanja. Če kdo misli, da je to lahko, naj poskusi odpreti poslovno dejavnost in preživeti na trgu ob visokih dajatvah in raznih inšpekcijskih službah.