
Galerija

Slovenija se uvršča v vrh Evropske unije po rasti cen hrane. Medtem ko statistika beleži rekorde, jih gospodinjstva čutimo ob vsakem obisku trgovine. Prazniki so to samo še potrdili, saj se je pečenka v enem letu podražila za približno četrtino, kava in čokolada pa kar za tretjino. To niso več drobne podražitve, temveč resen udarec za družinske proračune. V takšnih razmerah bi pričakovali odločne ukrepe države. A slovenska vlada za zdaj ostaja predvsem pri opazovanju in pri ponesrečenih projektih, ki se končajo z zadrego.
Popisovanje cen v trgovinah, ki naj bi prineslo večjo preglednost, je davkoplačevalce veliko stalo, kupcem pa ni prineslo nobenih oprijemljivih koristi. Cene zaradi tega niso nižje, občutka, da se nekdo resno loteva problema, pa tudi ni. Povsem drugače razmišljajo severno od Karavank. Avstrijska vlada je pred dnevi napovedala znižanje DDV na osnovna živila, nova, nižja stopnja pa bo začela veljati sredi leta. Ukrep ima široko politično in družbeno podporo, saj tudi v Avstriji vse več ljudi proti koncu meseca težko shaja že pri nakupih osnovnih dobrin. Sporočilo je jasno. Država priznava, da so visoke dajatve del problema visokih cen, in je pripravljena prevzeti svoj del odgovornosti. Podobno so ravnale tudi nekatere druge evropske države. Slovenija pa, kljub temu da je po podatkih OECD zabeležila najvišjo rast cen hrane v EU, vztraja brez resnih fiskalnih posegov. Zato ni presenetljivo, da mnogi že danes osnovna živila nakupujejo čez mejo, predvsem v italijanskih supermarketih. Denarnice so vse tanjše in kupci pač glasujejo s svojimi nakupi za cenejše blago v tujini.
Mnogi že danes osnovna živila nakupujejo čez mejo, predvsem v italijanskih supermarketih.
Če se trend nadaljuje, se lahko zgodi nekaj, kar se starejšim generacijam zdi boleče znano, da bomo spet začeli kupovati v Avstriji. Včasih smo tja hodili po čokolado, riž in banane in druge stvari, ker jih doma ni bilo. Danes jih imamo na policah, a po cenah, ki so mnogim vse manj dosegljive. V obeh primerih so krivi napačni ekonomski ukrepi, ki so nekoč povzročili pomanjkanje blaga, sedaj pa različnih proizvodov res ne manjka, ampak si jih vse več ljudi vse težje privošči.