Komentar Mateja Lahovnika: Denarna socialna pomoč

Državni zbor je razpisal referendum, na katerem bodo državljani odgovorili, ali naj se denarna socialna pomoč za delovno sposobne, ki nimajo zdravstvenih ali drugih objektivnih ovir, pogojuje z opravljanjem družbenokoristnega dela. Ukrep torej ne zadeva bolnih, invalidov, starejših in tistih, ki zaradi družinskih okoliščin res ne morejo na trg dela.

Zadeva izključno tiste, ki zmorejo. Številke so zgovorne. Na zavodu za zaposlovanje je prijavljenih več kot 43 tisoč brezposelnih, hkrati pa na trgu dela močno primanjkuje delavcev. Med prejemniki denarne socialne pomoči je okoli 60 odstotkov dolgotrajno brezposelnih, njihova povprečna brezposelnost pa traja skoraj tri leta. To ni več začasna stiska. To je sistem, v katerem se da udobno ostati ob strani. Če upoštevamo ugodnosti, vezane na status prejemnika pomoči, od lažjega dostopa do neprofitnih stanovanj do ugodnosti pri vrtcih, razlika med plačo in pomočjo za marsikoga ni več dovolj velika, da bi se splačalo delati. Mnogi, sposobni za delo, ki so prijavljeni kot brezposelni, so to že zdavnaj ugotovili. Zato je predlog, da se pomoč za vse, ki lahko delajo, pogojuje z družbenokoristnim delom, smiseln in koristen.

Ne gre za kazen in ne za poceni delovno silo namesto rednih zaposlitev. Gre za vrnitev v ritem, za stik z ljudmi, za ohranjanje delovnih navad in za sporočilo, da pravice in dolžnosti hodijo v paru. Ljudje so pripravljeni biti solidarni, če vedo, da sistem ni luknja, skozi katero se da izogniti lastnemu naporu. Denarna socialna pomoč mora biti varnostna mreža, ki človeka dvigne, ne pa mreža, v katero se udobno uleže za več let. Zato je treba socialno pomoč zagotoviti vsakemu, ki ne more delati, in nikomur, ki ne želi delati.

Na referendumu ne bomo odločali o usodi šibkih. Odločali bomo, ali je večina za to, da kdor zmore, naj dela ali pa večina meni, da tistim, ki so sposobni za delo in nočejo delati, pripada pravica živeti na račun dela drugih. Socialna država je dogovor, da kdor ne zmore delati, je zaščiten, kdor pa lahko dela, pa prispeva družbi, če želi pomoč, saj s pravicami pridejo tudi dolžnosti.