NA KOŽO

Komentar Mateja Lahovnika: Prepoved družbenih omrežij

Samo po sebi Facebook ali katero drugo omrežje ni škodljivo. Vse je odvisno od tega, kako se uporablja in s kakšnim namenom.
Matej Lahovnik, slovenski politik, pedagog, publicist in ekonomist. FOTO: Leon Vidic/delo
Matej Lahovnik, slovenski politik, pedagog, publicist in ekonomist. FOTO: Leon Vidic/delo
 8. 2. 2026 | 22:25
2:42

Oblast razmišlja, da bi mladostnikom do petnajstega leta prepovedala dostop do družbenih omrežij. Na prvi pogled se takšna ideja zdi smiselna. Kdo pa ne bi želel zaščititi otrok? A ko pogledamo nekoliko globlje, postane jasno, da prepovedi niso nujno prava pot in da se za takšnimi predlogi lahko skrivajo tudi drugi interesi. Otroci in mladi bi morali biti v šolah predvsem dobro poučeni o nevarnostih in pasteh družbenih omrežij.

Prepovedovanje tehnologije namreč ne pomeni, da bo ta kar izginila. Ravno nasprotno, kar je prepovedano, postane za mlade še bolj privlačno. Mladi bodo družbena omrežja uporabljali na skrivaj, brez znanja in brez nadzora, kar je še nevarnejše. Podobno velja za umetno inteligenco, ki že danes postaja nujni del izobraževanja in dela. Kdor se je ne bo naučil uporabljati, bo na trgu znanja težko konkuriral. Enako velja za različna družbena omrežja. Samo po sebi Facebook ali katero drugo omrežje ni škodljivo. Vse je odvisno od tega, kako se uporablja in s kakšnim namenom.

Pametna raba lahko koristi, neznanje pa škoduje. Če bi oblast resnično želela zaščititi otroke, bi lahko naredila kaj drugega. Na primer to, da bi imele vse elektronske naprave obvezna in učinkovita orodja za starševski nadzor. Tako bi starši sami odločali, kdaj in koliko lahko njihovi otroci uporabljajo internet. Otroke namreč vzgajajo starši, ne država. Tu pa pridemo do bistva problema. Država si pogosto želi predvsem nadzor. Kdor nadzira medije in splet, v veliki meri nadzira tudi javno mnenje. Zato se je povsem upravičeno vprašati, kakšni so resnični motivi oblasti pri omejevanju dostopa do družbenih omrežij. Starosti uporabnika namreč ni mogoče preveriti brez identifikacije. To pomeni, da bi bila prepoved lahko le prvi korak k splošnemu nadzoru interneta prek e-identitete. In če je tako, potem tarča niso le otroci, temveč vsi, ki na družbenih omrežjih izrazijo »napačno« ali politično nekorektno mnenje. Takrat pa ne gre več za zaščito mladih, temveč za vprašanje nadzora oblasti nad tem, kdo kaj napiše na družbenih omrežjih.

Logo
IZBRANO ZA VAS
Promo
INOVATIVNO
Promo
POLETJE
Promo
NIŠ
PromoPhoto
DVOJNA RABA
Promo
SREDNJA DALMACIJA
Promo
MLJET
Promo
REŠITEV
PromoPhoto
POBEG S PRIJATELJICAMI
Photo
TEHNOLOŠKI VELIKANI
Promo
UGODNO
PromoPhoto
Mercedes-Benz
Promo
ŠOLANJE
PromoPhoto
VLAK
Promo
LUKSUZ
PromoPhoto
BOLEČINA
PromoPhoto
DOM