Komentar Mateja Lahovnika: Reciklaža starih obrazov

Kongres nove stranke Prerod Vladimirja Prebiliča je bil v kadrovskem smislu razočaranje, saj smo v prvih vrstah namesto novih političnih obrazov videli stare znance iz strankarske politike. Prevladovali so nekdanji politiki LDS, LMŠ, SMC, zraven pa je bil tudi bivši poslanec Levice. Nekdo, ki bi se naključno znašel na kongresu, bi skoraj pomislil, da je vstopil v časovni stroj. Namesto sveže politične energije so nas pozdravili bivši politiki, ki so dajali vtis, da v novi stranki iščejo pot za vrnitev na politično sceno.

Volivci so mnoge v preteklosti že poslali skozi vrata parlamenta, zdaj pa očitno poskušajo skozi okno nove stranke nazaj. Stranka obljublja prerod, ampak prizorišče je preveč spominjalo na reciklažo starih političnih obrazov. Zdelo se je, da poskušajo stare kolekcije oblačil zapakirati v novo embalažo in jih prodati kot nov trend. Težko je soditi, zakaj se je Prebilič tako naslonil na stare kadre, ki so volivce že razočarali, namesto da bi poskušal pritegniti mlade strokovnjake. Ni novega brez novega, s starimi igralci pa je težko voditi novo drugačno politiko od tiste, ki so je bili navajeni.

Mogoče je, da se je kadrovski bazen za nove stranke v Sloveniji že izčrpal in se je zato naslonil na stare kadre. Še bolj verjetno je, da se večina strokovnjakov s politiko iz različnih razlogov sploh ne želi ukvarjati. Javnost pa na politiko tako ali tako pogosto gleda kot na ženo slabega slovesa, s katero ni dobro imeti opravka. Kljub temu pa takšno recikliranje starih političnih obrazov daje vtis, da stranka nima novih idej, hkrati pa tvegano preizkuša potrpljenje volivcev, ki si želijo sveže energije.

Prebilič s tem na neki način ponavlja napako Goloba, ki je po prepričljivi zmagi na zadnjih volitvah v vlado vzel tudi predsednika dveh strank, ki sploh nista prišli v parlament. Slovenija bi bila veliko bolj zanimiva dežela, če bi pred vsakimi volitvami nastajala nova uspešna podjetja namesto novih političnih strank. Nove stranke obljubljajo drugačno politiko, a po dosedanjih izkušnjah prinašajo predvsem stare prakse v novi embalaži.