Komentar Mateja Lahovnika: Trenutek resnice

Izvolitev Zorana Stevanovića za predsednika državnega zbora je bila presenečenje le za politično naivne. Kdor je v zadnjih tednih vsaj bežno spremljal razporeditev moči, je lahko videl, da je Resnica postala jeziček na tehtnici pri sestavljanju nove koalicije. In ko imaš v rokah odločilne glasove, so presenečeni le tisti, ki slabo analizirajo. Zato so tudi ogorčenja leve politike nad Stevanovićem povsem neupravičena. Navsezadnje bi ga hvalili do neba, če bi podprl levo opcijo. Sicer pa bo težko slabši od svoje predhodnice. Urška Klakočar Zupančič si je mandat obtežila že prvi teden, ko je z vladnim falconom poletela na dunajski koncert filharmonikov. Kasneje so sledile še epizode z rdeče preproge, dvigovanje krila opozicijskemu poslancu in celo boksarski vložki v hramu demokracije. Državni zbor je bil pogosto bližje cirkusu kot resni instituciji, poslovnik pa bolj priporočilo kot pravilo.

Stevanović je novinec, a nikakor ne naivnež. Zelo hitro je zaznal, da ga želi levica izkoristiti za nadaljevanje lastnega vpliva, in se odločil igrati svojo igro. Glede na razmerja sil bo njegov mandat zahteven. Krotenje raznolikih poslancev bo izziv, ki ga bo zanimivo opazovati, in če ne drugega, bo politično gledališče živahno. Prve komične vložke pa smo videli še pred samo sejo. Nedvomni zmagovalec te kategorije je Marjan Šarec, ki danes poudarja, da mora mandat za sestavo vlade pripasti relativnemu zmagovalcu volitev, čeprav prvi dve stranki loči manj kot odstotek glasov. To zveni skoraj kot šala, saj je prav Šarec leta 2018 postal premier, čeprav je njegova lista prejela pol manj glasov od SDS. Takrat ga razlika ni prav nič motila in je z veseljem sestavil takratno vlado kljub temu, da ni bil niti blizu relativni zmagi. Očitno nekateri mislijo, da imamo Slovenci spomin zlate ribice in sproti pozabljamo. V proporcionalnem sistemu je matematika preprosta, mandatar za sestavo vlade postane tisti, ki na tajnem glasovanju zbere 46 glasov. Politika je umetnost možnega, in kdor tega ne razume, težko postane kaj več kot opazovalec lastnih zablod.