
Galerija

Novi izračun življenjskih stroškov je zaradi visoke draginje v Sloveniji strokovno relevanten in potreben, saj mora minimalna plača dolgoročno zagotavljati dostojno preživetje. Vendar pa je vprašanje časovne primernosti in višine dviga ključno. Če bo minimalna plača občutno zvišana brez sočasnih strukturnih prilagoditev – denimo davčne razbremenitve dela ali bolj ciljanega obvladovanja javnih izdatkov, nam bo minister za delo zabil avtogol.
Dvig minimalne plače namreč ne vpliva zgolj na zaposlene z najnižjimi dohodki, temveč sproža verižne učinke v celotnem gospodarstvu in javnih financah. Rast plač mora dolgoročno slediti rasti produktivnosti. Če se plače zvišujejo hitreje, kot raste ustvarjena dodana vrednost, izgubljamo konkurenčnost, dušimo investicije, ustvarjamo inflacijske pritiske in ogrožamo še delovna mesta. Takšen razvoj nas potiska v začaran krog: zaradi draginje se minimalna plača zviša bolj, kot je zrasla produktivnost, to pa vodi v dodatno inflacijo in posledično znižuje realno kupno moč plač vsem zaposlenim, da o vplivu na pokojnine ne govorimo.
Zaradi draginje se minimalna plača viša bolj, kot je zrasla produktivnost, to pa vodi v dodatno inflacijo in ruši plačna razmerja.
Višanje minimalne plače ima še eno pogosto spregledano posledico, in sicer da potegne za sabo rast določenih socialnih transferjev, vezanih nanjo, medtem ko vse ostale plače ostanejo nespremenjene. Visok dvig minimalne plače torej pomeni visoko rast nadomestil za brezposelnost, ne pa tudi ostalih plač. Tako se porušijo plačna razmerja, ki so bila z zadnjo plačno reformo namenoma popravljena, saj ne bi smelo biti nobenega plačnega razreda pod minimalno plačo. Zdaj pa se paradoksalno vračamo v položaj, ko bo izhodiščni plačni razred znova pod minimalno plačo. Višji stroški dela se bodo prelili v višje cene storitev od vrtcev in domov za starejše do komunalnih storitev. S tem se bodo življenjski stroški še dodatno zvišali in se bomo spet pogovarjali o nujnem dvigu minimalne plače. Z vsako politično potezo brez socialnega dialoga se ruši zaupanje med državo in gospodarstvom, s čimer se škoduje prav tistim, ki naj bi jih ta dialog ščitil.