Komentar Mateja Lahovnika: Zaušnica iz Bruslja

Vlada je prejela opozorilo Evropske komisije, da bi lahko naš proračunski načrt za prihodnje leto kršil evropska javnofinančna pravila. Poraba naj bi poskočila kar na 17,7 milijarde evrov ob dveh milijardah primanjkljaja. Na ministrstvu za finance so se na opozorilo odzvali z bizarnim pojasnjevanjem, da je pač predvolilno obdobje. Pustiti politikom, da se tako neodgovorno obnašajo in trošijo naš denar, je približno tako kot pustiti pijanim gostom na prednovoletni zabavi, da do konca na naš račun izpraznijo bar.

Slovenija bo morala funkcionirati tudi po volitvah in slej ko prej bo treba predvolilne zapitke plačati. Če kdo misli, da jih bodo namesto nas plačali drugi, je zelo naiven.

Imamo eno izmed najnižjih gospodarskih rasti v Evropi, konkurenčnost gospodarstva upada, davki in javna poraba pa so rekordno visoki. Najbolj absurdno pri vsem tem je, da ob rekordni javni porabi in neodgovornem trošenju povprečni državljan ne dobi nič več. Ministru Maljevcu in njegovim birokratom je na primer uspelo porabiti skoraj polovico do sedaj zbranega denarja za dolgotrajno oskrbo, čeprav storitve dolgotrajne oskrbe sploh še ni. Kar tri četrtine denarja za novi EU-projekt o dolgotrajni oskrbi bodo porabljene za nove zaposlitve na ministrstvu za solidarno prihodnost. Zdi se, da so javnofinančna sredstva pri nas namenjena vsem mogočim projektom, investicijam in javnim razpisom, le da pri tem nihče ne razmišlja, kako bi lahko ti denarji resnično izboljšali vsakdan povprečnega Slovenca.

Bruseljska klofuta bi morala biti jasen signal za prebujanje in premislek, a po trenutnih reakcijah vlade je videti, da so njeni akterji preveč zaposleni s tem, kako preživeti predvolilno obdobje. Zato je občutek, da običajni državljan nosi bremena, medtem ko se politika igra z njegovim denarjem. Če politika misli, da se bo s predvolilnimi triki izognila resnici, se moti. Slovenski davkoplačevalci niso piščančki za žar, da bi jih zlahka obračali po volji vladajočih. Bruselj je zaušnico poslal, zdaj pa je čas, da se država prebudi, preden bo plesala na vročem ognju lastnih neodgovornih odločitev.