Komentar Mihe Šimnovca: Avstrijski orli potrdili premoč

Da so avstrijski smučarski skakalci, ki so se včeraj veselili trojne zmage v končni razvrstitvi 73. novoletne turneje, tako (pre)močni, ni nikakršno naključje. Njihovi uspehi so plod dolgoletnega dobrega in načrtnega dela. Skratka: imajo odličen sistem, ki – dokazano – prinaša vrhunske rezultate.

Z dolgoletno tradicijo so pridobili tudi bogato znanje, ki ga uspešno prenašajo iz roda v rod. Nekdanji skakalni zvezdniki postanejo glavni trenerji ali zasedejo druge vodilne položaje v skokih – od Tonija Innauerja prek Andreasa Felderja in Heinza Kuttina do Andreasa Widhölzla, zdajšnjega selektorja rdeče-belo-rdečih orlov, ki je zdaj ob skakalnicah še uspešnejši, kot je bil na njih. Bivši reprezentanti vlečejo niti tudi pri razvoju opreme, ki v tem športu igra silno pomembno vlogo, pomembnejšo, kot si marsikdo misli. Skoki so namreč postali visokotehnološka panoga, v kateri lahko že sleherna malenkost vpliva na (ne)uspeh.

Za nameček imajo Avstrijci na voljo odlično infrastrukturo s kar petimi napravami (Bischofshofen, Innsbruck, Seefeld, Beljak in Hinzenbach), ki lahko gostijo tekmovanja najvišje ravni, da številnih manjših skakalnic, na katerih se lahko kalijo mnogi upi, sploh ne omenjamo. Zanje je sicer izvrstno poskrbljeno tudi v smučarskih gimnazijah v Stamsu, Saalfeldnu in Eisenerzu.

Zanimivo, da so se začeli že pred leti prav po Avstrijcih zgledovati tudi pristojni v Sloveniji. Z Državnim panožnim nordijskim centrom (DPNC) ter sodelovanjem med Smučarsko zvezo Slovenije (SZS), Gimnazijo Franceta Prešerna in Dijaškim domom Kranj so na noge postavili približek sistema, kakršnega imajo tudi naši severni sosedi.

A slovenski v zadnjem obdobju niti približno ni tako uspešen, kakor kažejo rezultati na bolj ali manj vseh tekmovalnih ravneh. Zakaj ne, bi se morali odgovorni vprašati že pred časom in ne zgolj opazovati, kako skoki na sončni strani Alp stagnirajo. Sploh ker imajo naši skakalci – tako kot Kraft, Hörl, Tschofenig & Co. – na voljo bolj ali manj vse, kar potrebujejo za uspeh: ob v tej sezoni rekordnem proračunu v višini 3,5 milijona evrov (skupaj z nordijsko kombinacijo) tudi centre v Planici, Kranju in na Ljubnem, vrhunskega proizvajalca smuči in vezi ter številne skakalce v vseh starostnih skupinah ...