Komentar Moni Černe: Ljubezen v času linča

Ko sta se na predvečer kulturnega praznika prvič pojavila v javnosti kot par – predsednik vlade in njegova izbranka –, me je prešinilo, da se bosta v prihodnosti poročila. Čeprav me ne bi moglo manj zanimati, šesti čut tistikrat ni delal kozolcev. Dve leti in pol kasneje sem se z delovno nalogo odpravljala na poroko leta.

V zraku je bilo nekaj dobrega. Verjetno zato, ker je sreča kot dišava – ne moreš je nositi, ne da pri tem ne bi odišavil tudi svoje okolice. Prešerno razpoloženi so bili naključni poslušalci obreda, varnostniki, voznika kombija, ki sta svate vozila od parkirišča do prizorišča, in strežno osebje. Čustveni so bili svatje, predvsem pa je žarel ženin, vsaka beseda, sleherna gesta je izražala radost. Slovenija ima najbolj srečnega premierja. Posnetki, ki smo jih poslali v svet, so izražali le drobec vznesenosti – na kraju samem pa je bila pristnost skoraj otipljiva.

Pot do Strunjana bržkone ni bila posuta samo s cvetjem. Jeziki so bili, vse odkar se je vedelo za zvezo, nabriti kot morski valovi pred nevihto. Vrstila so se podtikanja in spotikanja kavčfilozofov, neskončne mentalne gimnastike digitalnih detektivov, ki so s fotografij brali preteklost partnerice. Sodbe so bile hitro pripravljene in še hitreje razdeljene. Koliko jih je pomislilo, da gre za človeško bitje – hčer, vnukinjo, sestro?

Klasičen primer dvojnih meril, tega, da ženske doživljajo strožje presoje kot moški. Njihove domnevne pretekle partnerske izbire postanejo tema posmeha, medtem ko so pri moških takšne zgodbe predstavljene kot anekdote. Linč, ki je moral globoko zarezati, bi marsikatero pognal v beg. Prenekateri sopotnik bi si izbral manj »problematično« zgodbo.

V soboto sta postavila drugačen zgled – zaupanje in ljubezen nad govorice. Poslala močno sporočilo o napadih, ki povedo veliko o obrekovalcih, nič o obrekovanem. To je bila zmaga. Ne politična, ampak človeška. Triumf dveh src nad tisoč gnusnih besed. Poroko, ki je bila zasebna, je javnost tudi zato vzela za svojo. Ker vsi potrebujemo zavedanje, da je na tem svetu še kaj lepega.