Komentar Primoža Kališnika: Na vzhodu nič novega

Na vzhodu Evrope se plete zgodba, ki je na trenutke neverjetna.

Prijatelj iz Ukrajine mi je pred dnevi pisal: »Vrnil sem se iz Donbasa v Kijev. Upam, da bo vojne kmalu konec in da bom do takrat lahko čim bolj pomagal prijateljem na fronti.«

To je prva, najbolj človeška plat – trpljenje, ki se ne konča.

Druga plat je hladna. Poslovna. Strateška. In živi prav tam, v Kijevu.

Mediji poročajo, da se je nekdanji direktor CIA pridružil svetovalnemu odboru ukrajinskega orožarskega podjetja Fire Point. Podjetja, ki proizvaja drone dolgega dometa, sposobne zadeti tarče globoko v Rusiji. Podjetja, ki je pod drobnogledom protikorupcijskih organov. Podjetja, ki hkrati širi proizvodnjo – vse do Danske.

Vse to v času, ko Ukrajino pretresa eden največjih korupcijskih škandalov doslej.

Preiskovalci trdijo, da je kriminalna mreža od podizvajalcev Energoatoma izsiljevala provizije – od 10 do 15 odstotkov pri vsakem poslu.

Osumljenec naj bi tik pred aretacijo izginil. Domnevno v Izrael. Morda najprej v Poljsko. Lokacija ni jasna. Signali pa so.

Nekateri nedokazani, da je poznal koga iz podjetja Fire Point.

Ko se v takšno okolje vključi nekdanji direktor CIA, vemo, da je nekaj resno narobe.

In kot običajno – v igri je ogromno denarja.

Mike Pompeo se rad sklicuje na svojo krščansko vero in njene judovske korenine. Rad poudari, da si konservativci ne želijo vojne. Da je pritisk Trumpove administracije zadrževal Iran.

A v kontekstu ukrajinske vojne to ne odgovori na ključno vprašanje: Kdo ima od vsega skupaj največ koristi?

Svet je hecen. Zlasti ko pogledaš, kdo Ukrajini prodaja orožje, kdo načrtuje obnovo države in kdo bo na koncu izvajalec.

Ko se mešajo takšni zneski, takšno orožje in takšni ljudje, se morala običajno začne lomiti.

Medtem pa moj prijatelj v Kijevu upa le na eno: da bo vojne čim prej konec.

Tako kot vsi normalni ljudje.

Nenormalni imajo vojne radi. Ker prinašajo dobičke.

Kjer so veliki dobički, je korupcija. Vedno. Povsod.

Tudi doma – krožijo namigi, ki bi jih raje ne slišali. A obstajajo.

Slovenija ni najslabša. Indeks zaznave korupcije nas uvršča nekoliko pod evropsko povprečje – a precej bolje od držav, ki tonejo globlje. Ukrajina je na lestvici precej nižje. Vojna okolja so vedno idealno gojišče za korupcijo.

A vtis ostaja: Evropa se spopada s civilizacijsko težavo. Ne zaradi pomanjkanja komisij, zakonov ali uradov.

Razlog je preprostejši.

Pohlep.

Pohlep ni le krušni oče korupcije.

Je njen arhitekt.

Gradbinec.

In glavni investitor.

Sveto pismo pravi, da je »koren vseh zlih stvari ljubezen do denarja«.

Talmud opozarja: »Ne sprejemaj podkupnine, saj oslepi modre.«

Koran doda: »Bog ne mara pokvarjenih.«

Tri religije, tri opozorila, ena resnica.

Po vsem svetu je jasno, kaj je prav.

Videti je, da se je civilizacija v težave zapletla tisti trenutek, ko je izgubila moralne smerokaze – bodisi v cerkvah ali kjer koli drugje.

Na vzhodu se res plete nora zgodba.

In zdaj imajo tam še Mikija.

Čeprav sta oba Američana, ne Miške iz risank, ampak tega drugega, Pompea.

Risanka pa je postala preveč resna, da bi jo režirali amaterji in komiki.

Ki ne vedo, da je humor njihovih prednikov smeh, ki ti pove resnico – na način, da te hkrati zaboli in pomiri.