Komentar Siniše Uroševiča: Prepovedan spanec

Ko bi naključni mimoidoči, brez kakršnega koli védenja o domačem teniškem utripu, prikorakal v sončnem popoldnevu druge letošnje septembrske nedelje v Tivoli, bi v hipu pomislil, da se v domačem tenisu pretakata med in mleko. Kaja Juvan, kot domačinka in za povrh še všečno prijazno in razgledano dekle prav posebej priljubljena sredi teniške Ljubljane, je osvojila prvo člansko lovoriko na domačem igrišču, domala tisočglavo občinstvo pa je navdušeno ploskalo in se še dolgo zabavalo v parku glavnega mesta.

Kjer na to nedeljo dejansko ni bilo dolgčas – najprej so tu igrale rokometašice Krima tekmo lige prvakinj, nato so na ledeno ploskev stopili zdaj udarni junaki v zeleni Olimpijini družini – hokejisti.

Ostanimo pri tenisu, kjer mesto med najboljšo stoterico na svetu vse prepogosto ostaja misija nemogoče. Še zlasti po tem, ko so pred dvema letoma Slovenke z uvrstitvijo med štiri najboljše na svetu postavile zelo visoko letvico, dobile regularno nagrado skoraj milijona evrov in nehote zakotalile plaz internih razprtij in ugibanj, komu koliko pripada.

Namesto da bi takrat uživali v zares izjemnem športnem dosežku, je sledilo tisto sesutje dotlej prepoznavnega ekipnega duha in danes smo prišli tako daleč, da tedanji direktor zveze Gregor Krušič sploh ni bil v živo navzoč ob ljubljanski lovoriki Kaje Juvan, ki jo je v času svojega poslanstva pri domači teniški zvezi razglasil za pravi dragulj slovenskega tenisa. Razlogi izostanka so takšni in drugačni, kajpak lahko tudi upravičeni, ni pa ravno vsakdanje, da dve Slovenki ob enem koncu tedna – omenjena Kaja doma ter Veronika Erjavec v Aziji – hkrati dvigneta lovoriki, pa ni zraven vseh, ki so pripadali domači teniški zgodbi zadnjih let.

Tenis Slovenija kot krovna organizacija ima zdaj direktorico Teo Starc, ki je lahko uživala v pohvalah odličnega tivolskega turnirja, a na lovorikah ne sme zaspati. Že jutri je pred zvezo odgovorna izbira zveznega kapetana deklet. Lepo je prisluhniti želji slednjih, nikakor pa to ne sme imeti odločilne moči. Hierarhija z medsebojnim spoštovanjem mora obstajati. Šport je mikaven, obenem tudi krut. S ciljem končnega rezultata. Kot ključnega dejavnika prepoznavnosti in širše priljubljenosti.