Komentar Siniše Uroševiča: Zmagovita trdnjava

Množičen obisk Jadranskega morja, hlajenje v domačih rekah in jezerih ali pa med gozdovi in skalami visokogorja v teh vročih dneh kajpada jasno razkrivata, da smo sredi poletja. Tisti, ki imamo radi zimske radosti, pa tudi poleti razmišljamo o zgodbah na snegu in ledu. Takšne misli pa seveda še precej bolj intenzivno krožijo med našimi vrhunskimi športniki iz zimskih aren. V tem poletju še bolj nedvoumno kot po navadi, saj številne med njimi manj kot šest mesecev loči do olimpijskih iger v Cortini d'Ampezzo.

V mondeno italijansko središče se bo olimpijski duh vrnil po natanko 60 letih, tokrat bo dogajanje precej bližje tudi številnim privržencem smučarskih panog na Slovenskem, ne pa tako kot nazadnje v pandemijskem februarju 2022 na Kitajskem ali pa pred tem v Južni Koreji (2018), Rusiji (2014) in Kanadi (2010).

Prav na vseh omenjenih prizoriščih so naši junaki planinskega čaja, kot je nekoč v svoji Beli simfoniji slovenske zimske ase posrečeno imenoval Zoran Predin, opozarjali nase in se vračali domov s kolajnami. V tistem obdobju Predinovega ustvarjanja z Lačnim Franzem so bili pod žarometi predvsem junaki belih strmin, v zadnjih letih domača slava pogosteje pripada fantom in dekletom s skakalnic. Toda tudi v tekaški smučini, na biatlonskem štadionu in deskarskih progah je slovenska olimpijska ekipa močno opozarjala nase.

Vsega tega pa ne bi bilo brez garanja v vročem poletju. Tako se v teh dneh začenja tradicionalno pripravljalno obdobje naše alpske vrste na južni polobli, kjer imajo zimo in spodobne razmere za smučarski trening. Prav včeraj so o tem spregovorili slovenski smukači, pot jih bo prihodnji teden vodila v Čile. Pred tem pa je treba postaviti piko k treningu v telovadnici, kjer sta Žan Kranjec in Miha Hrobat združila moči. Težko bi si predstavljali bolj primerno navezo na tej ravni: Žan ima že izkušnje z olimpijskih stopničk, na Kitajskem je bil namreč srebrn, Miha pa je zablestel v prejšnji zimi, bil trikrat na odru, tudi v kultnem Wengnu, in se ambiciozno ozrl k izzivu olimpijske Cortine. Njun temelj je res izjemen, do končne podobe zmagovite trdnjave je še veliko pasti in ovir. Za športnika takšnega kova nikakor ne nepremagljivih.