Komentar Tanje Jakše Gazvoda: Kaj pa pravice žrtve?

Njegov glas je bil kot udarec gonga v moreči tišini štirih sten. Besede v stilu »ubil te bom, prasica« ali pa »ne bom si sam mazal rok s tvojo krvjo, raje bom najel druge« so bile srhljive že za nas v sodni dvorani, ko je sodnica zavrtela posnetek, ki je nastal na skrivaj z mobilnim telefonom.

Kako se je šele počutila ženica, ki ni vedela, ali bo ostalo le pri grožnjah ali bo lastni sin dvignil roko nad njo. Kaj je ostalo domačim, ki so leta le nemočno spremljali surovo divjanje sorodnika nad ostarelo materjo, skromno ženico, ki si je na stara leta želela le miru in tišine, čeprav je nenehen strah v letih groze v njej zatrl vse veselje in spokojnost starosti? Leta je vsak klic na policijo izzvenel v prazno, saj se je nasilnež v trenutku, ko so možje postave potrkali na vrata, prelevil v pohlevnega muca, ki nikomur in nikdar ne bi skrivil lasu.

Ja, po letih strahu in negotovosti, kaj bo prinesel nov dan, so se odločili, da psihozo izza štirih sten posnamejo na skrivaj, za vrati, ne da bi on vedel, da bodo njegove besede zdaj dokaz, ki ga ne bo mogel zabrisati z lepim nasmeškom in zaigrano prijaznostjo.

Na sodišču pa za domače nov šok ob kupu vprašanj, kako so nastali posnetki, in predvsem dilema, ali je bil domnevni nasilnež opozorjen, da bodo snemali. Saj drži: tudi osumljeni ima pravico do obrambe, tudi do ustavno varovane pravice do komunikacijske zasebnosti, a ustavne pravice imajo tudi žrtve, predvsem pravici do osebne varnosti in življenja.

Zdaj bo torej najprej okrožno sodišče tehtalo med ustavnimi pravicami žrtve in domnevnega storilca, po skoraj zagotovi pritožbi se bo z enako dilemo soočilo še drugostopenjsko sodišče. Glede na sodno prakso zadnjih let, ne le pri nas, temveč tudi na evropskem sodišču, si upam trditi, da bodo dokazi obstali.

Zagotovo pa je poteza obrambe sprožila pomisleke pri žrtvi in njenih domačih ter nelagodje, nezaupanje in nemoč, občutja torej, zaradi katerih bodo naslednjič mogoče raje trpeli in čakali, kaj bo prinesla prihodnost, kot da bi se podali v kolesje sodnih mlinov, čez katere bo preteklo še veliko vode, preden bodo prinesli pravnomočni sodni epilog in morda prekinili nasilje.