Komentar Tanje Jakše Gazvoda: Zmaga nad koledarjem

Ponedeljek je bil res en turoben dan. Ne le dan po vremensko kislem koncu tedna, pač pa dan po prazniku, ki je, kako nepošteno, padel prav na nedeljo. Ker je za nekatere res nemogoče združiti lagodno občutje konca tedna z zanosom praznika, je v javnost priletela nova predvolilna bombica. Na prvi pogled res všečna. Komu ne bi prijalo ostati doma še kak dan več, ko bi imel praznik, ki nam ni prinesel prostega dne, svoj 'popravni' termin. V stranki Levica, od koder prihaja predlog, da bi praznike, ki padejo na konec tedna, prenesli na delovne dni, želijo nastopiti kot zaščitniki delavcev in borci za pravice zaposlenih. A že stari rek nas uči, da brez dela ni jela.

Slovensko gospodarstvo je vse bolj pod pritiskom. Ne le zaradi ostre mednarodne konkurence, temveč tudi zaradi vse večjih davčnih in prispevnih obremenitev. A produktivnost je pogoj za ustvarjanje dodane vrednosti in polnjenje državnega proračuna, iz katerega se financirajo 'brezplačni' zdravstvo in šolstvo, socialni transferji, javne storitve in tudi vse številnejši javni sektor.

Tudi dvig minimalne plače je všečen ukrep. Vsak, ki dela, bi si resnično zaslužil več kot tisočaka. A tisti, ki so dvignili roke za to potezo brez tehtne ekonomske analize, kaj vse bo to potegnilo za sabo, bi potrebovali lekcijo iz osnov ekonomije. Kaj nam pomaga več na računu, ko pa bo naše življenje vse dražje, saj bodo vsi v verigi od proizvajalca do trgovca prisiljeni višje stroške dela vkalkulirati v ceno končnega proizvoda ali storitve. Zgodovina nas uči, da populistični ekonomski ukrepi pogosto kratkoročno razveselijo volivce, dolgoročno pa prinesejo neprijetne posledice. Inflacijske spirale iz časa nekdanje Juge so dober opomin, kam lahko pripelje politika, ki prehiteva ekonomsko realnost. Marsikdo, ki sprejema politične odločitve, nikoli ni nosil odgovornosti za izplačilo plač zaposlenim ali za obstoj podjetja na trgu. Izkušnja samostojnega podjetnika, ki mora vsak mesec zagotoviti plače, prispevke, davke in hkrati ostati konkurenčen, pogosto ponudi precej drugačen pogled na ideje o krajšanju dela ob ohranjanju enakega ali celo višjega prihodka.

Zmaga nad koledarjem je morda simpatična politična ideja. Toda koledar je – podobno kot ekonomija – precej neizprosen. Vsak prosti dan ima svojo ceno. In to ceno na koncu vedno plačamo vsi.