Komentar Tine Horvat: Najbolj nesrečna gorska koza

Za slovo od poletja sva se s prijateljico povzpeli na Montaž. Ta mogočna gora na italijanski strani je tudi pravo kraljestvo kozorogov. Na desetine mogočnih živali z velikimi rogovi naju je spremljalo med najinim vzponom in naju dobesedno sprejelo v svojo čredo. Približali so se nama na meter in pol, naju radovedno opazovali in stopali za nama, kot da nama kažejo pot.

Že med potjo domov razmišljam, zakaj le slabih nekaj sto metrov zračne razdalje od slovenske strani živi toliko kozorogov, pri nas pa so tako redki, da veljajo za skoraj bajeslovna bitja. Že po nekaj klikih na spletu najdem presunljiv podatek – v vsej Sloveniji jih živi le še 250 in dejansko izumirajo, medtem ko jih je samo na območju Montaža in sosednjega Viša 386. V vsej Italiji živi neverjetnih 55.000 kozorogov!

A pozor, za žalostno številčno stanje pri nas niso krivi ne geografski ne vremenski in ne kakšni drugi dejavniki, ampak žalostno dejstvo, da simbol naših gora v naši državi sploh ni zaščitena žival!

Nato sledi še večji šok, odpre se mi namreč spletna stran z lovišči posebnega pomena – LPN –, ki vabi lovce na lovski turizem in na lov na kozoroga. Ali je mogoče, da kozoroge pri nas celo streljajo, se sprašujem. In najdem odgovor: »Lov na kozoroga: danes je v naravi prisoten v LPN Prodi Razor (delno na območju TNP, op. a.) in LPN Kozorog Kamnik, kjer je običajno vsako leto možen odstrel manjšega števila živali. Lovec je zaradi lažjega dostopa do lovišča in kozoroga nastanjen v lovski koči v lovišču. S tem se omogoči pristno doživetje visokogorskega sveta s strmimi, kamniti stenami, prepadi in previsi. V visokogorskem alpskem svetu je to še posebno doživetje, saj smo v neokrnjeni naravi deležni petja raznovrstnih ptic, žuborenja gorskega potoka in mamljivih vonjev gorskega cvetja,« vabijo lovišča posebnega pomena.

FOTO: Tina Horvat 

Če sem se na turi na Montaž počutila kot najbolj srečna gorska koza, me je raziskovanje temne usode slovenskega kozoroga presunilo in prizadelo. Še vedno ne morem dojeti, kako je to mogoče in koliko časa bodo odgovorni še gledali stran. Če bomo nadaljevali po tej poti, bo kozorog v Sloveniji namreč postal le še spomin. Izginil bo tako tiho, kot se pojavi v jutranji megli, ostale bodo le še trofeje v lovskih sobah in obledele fotografije. Čudovita razglednica naše skrbi za naravo iz Slovenije, kajne?