Komentar Tine Horvat: v ledeniku ohlajeno pivo

V začetku osemdesetih sem kot nadobudna najstnica z očetom plezala v Triglavski severni steni. V nahrbtniku sem imela pločevinko piva, ki sem jo izmaknila iz domačega hladilnika, da bi pripravila presenečenje na vrhu stene. Na koncu Nemške smeri, ki se izteče na Triglavske pode, sem jo na skrivaj zakopala v sneg, da se je ohladila, in jo kot nekakšen vrhunec zmagoslavja potegnila na plan. Takrat se mi je zdelo povsem samoumevno, da je sredi vročega poletja tam sneg. Danes ga ni več.

Moji starši so imeli za današnje čase precej čudaško navado – poleti so hodili smučat na Triglavski ledenik, o čemer pričajo stare, črno-bele fotografije. Danes, ko je pod Malim Triglavom ostalo le še za en manjši poltovornjak ledu, se to sliši skoraj kot fantazijska pripoved iz nekega drugega sveta.

Pred devetimi leti sem šla z raziskovalci Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU na Triglavske pode, kjer so merili ledenik. Rezultat je bil šokanten: ostalo ga je le še 0,7 hektara. Geograf Miha Pavšek, eden najbolj zavzetih in dolgoletnih raziskovalcev ledenika, je takrat povedal, da bo zelo kmalu izginil.

Takrat se mi je zdelo »zelo kmalu« še precej daleč, vsekakor pa ne, da se bo to zgodilo v devetih letih. Kot ljubiteljica gora in kot novinarka sem nato ves čas spremljala žalostno agonijo nekoč skoraj 50 hektarov velikega ledenika.

Leta 2017 sem poročala, da so na vrhu Triglava pekli čevapčiče. Precej nenavaden prizor je bil: na eni strani znanstveniki merijo zadnje kvadratne metre ledenika in opozarjajo, da izginja, na drugi pa na vrhu Triglava pečejo čevapčiče.

Leta 2022 je bilo že precej manj zabavno. V Triglavskem domu na Kredarici je začelo zmanjkovati vode. Ledenik je v vse toplejših in bolj sušnih razmerah dajal vse manj vode, oskrbnik Herman Uranič pa je opozarjal, da ga praktično ni več in da skrbno varčujejo z vodo: osebje se je tuširalo vsak osmi dan, gostje so si morali pomagati s higienskimi robčki.

Ledenik je medtem dokončno izginil.

V spomin nanj mi ostajata fotografija staršev v kopalkah na snegu in spomin na tisto pločevinko piva. Pa še nekaj ga je ostalo: leta 2021 so raziskovalci odvzeli njegov vzorec in ga poslali na zimske olimpijske igre v Peking. Tam se je stopil, njegovo vodo pa danes hranijo v steklenički v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani.

In tako bom lahko nekoč svoje vnuke peljala v muzej in jim rekla: »To je bil nekoč Triglavski ledenik.«