Komentar Vesa Stojanova: Dar z neba

V zadnjem času lahko v medijih zasledimo novice, da so v kakšnem manjšem kraju zaprli pošto ali banko, ker da zaradi manjšega števila ljudi enostavno ni rentabilno vzdrževati poslovalnic v vsakem zaselku. Morda ta argument celo pije vodo, saj čedalje več ljudi tudi uporablja elektronske oblike poslovanja, zato se jih čedalje manj odloča, da bodo svoje zadeve urejali za poštnimi ali bančnimi okenci. Nekako manj razumljivo pa je, da se banke odločajo tudi za ukinjanje bankomatov, in to ne samo v odročnejših krajih, temveč tudi v nekaterih predelih večjih mest, kjer prebivalstva ni manj, kvečjemu obratno.


Argument o nerentabilnosti je v primeru bankomatov, blago rečeno, za lase privlečen, saj kakšen strošek – razen elektrike in občasnega polnjenja z gotovino – pa za banko predstavlja bankomat. Banke bi lahko z rednim vzdrževanjem mreže bankomatov stopile naproti potrošnikom, saj kljub povečanemu kartičnemu poslovanju gotovina ostaja gotovina.
Mnogi, še zlasti starejši, so navajeni uporabljati gotovino in zakaj jim oteževati življenje, ki so ga vajeni. Kot da so vodilni v bankah izgubili stik z resničnostjo. Namesto da bi poskrbeli za zadovoljstvo svojih komitentov in drugih potrošnikov, morda le s tem, da pustijo pri miru mrežo bankomatov, jih motijo »visoki« stroški vzdrževanja bankomatov. Za nekaj svetlobnih let višji stroški, ki jih predstavljajo njihove čedalje višje plače, pa jih pri poslovanju prav nič ne ovirajo.

Še posebno ker banke po drugi strani svoje komitente kar dobro obirajo, ko jim obračunavajo najrazličnejše storitve – od vodenja računov, posojil, najrazličnejših provizij pri dvigih ali plačevanju položnic … – pa naj to potrošniki opravijo elektronsko ali »peš« na okencih. Zneski, ki jih na tak način banke zaslužijo, niso zanemarljivi. Nasprotno, za banke predstavljajo zelo bogat in masten dar z neba, še posebno zdaj, ko so obrestne mere nizke in dobički od obresti niso tako veliki.

Morda se bo kdo iz bank obregnil ob besedno zvezo dar z neba. Ja, prav to in nič drugega ni to. Kako to, da, denimo, ameriške banke ne zaračunavajo stroškov vodenja računov, najrazličnejših provizij in kar je še teh bančnih davkov, ki so jih banke pri nas pripeljale do perfekcije? Zato ker lahko in jim tega nihče ne preprečuje.