Afero Satex spravili v arhiv

MARIBOR – Če so še nedavno živeli v negotovosti, se je četverici obtoženih v aferi Satex v včerajšnjem dopoldnevu odkotalila (najmanj) skala od srca. Na javni seji je pritožbeni senat višjega sodišča v Mariboru sporočil, da je sodni postopek zoper Boruta Rataja, Štefana Poštraka, Mladena Kerina in Tomislava Ajdiča dokončno zastaral. Četverica je tako oproščena in brezmadežna, lahko pa se celo zgodi, da bodo vpleteni od slovenske države zahtevali celo odškodnino. Višji sodniki se v vsebino obsežnega primera – kazenski spis je debel 4000 listov – niso spuščali, ampak so poskušali le odgovoriti, ali je že nastopilo zastaranje.

Zastaranje že lani decembra

In po dolgotrajnem štetju, ko so verjetno svoj rezultat preverili vsaj dvakrat, so višji sodniki ugotovili, da je postopek proti Rataju, Poštraku, Kerinu in Ajdiču zastaral že 3. decembra lani. Od takrat so tudi uradno oprani krivde. Znano je, da je primer Satex veljal za zastaranega že 18. novembra 2010, ko sta minili dve leti od odločitve vrhovnega sodišča, da na podlagi zahteve za varstvo zakonitosti razveljavi prvo pravnomočno sodbo. Zadevo so zapletli ustavni sodniki, ki so na začudenje vseh odločili, da zastaralni rok ni tekel, ko obtoženi zaradi različnih vzrokov (bolezni, izmikanja in drugi neopravičljivi razlogi) niso bili dosegljivi roki pravice. Skupaj so višji sodniki sestavili enačbo in k famoznemu 18. novembru predlani prišteli še leto in petnajst dni.

»Menim, da je v tej fazi odločitev sodišča pravilna,« je bil kratek višji državni tožilec Zoran Klinc. Eden izmed dveh Ratajevih zagovornikov, odvetnik Emil Zakonjšek, pa je menil, da je sodišče napačno ugotovilo datum zastaranja, to bi se moralo zgoditi že 18. novembra 2010. Obtoženim so namreč sodili še po prejšnjem kazenskem zakoniku, glede zastaranja pa je sodišče uporabilo novejši zakon: »Stari zakonik nima teh določb oziroma je novejši zakonik s to razlago ustavnega sodišča, ki je seveda zelo sporna, strožji za obtožene. S to odločitvijo ne bo zadovoljen nihče. Ne obramba ne javnost niti nihče na sodišču.« Ni odveč poudariti, da je bil Rataj sodišču zmeraj na voljo, a je to pretrganje zastaralnega roka očitno upoštevalo tudi pri njem.

Milijoni skopneli

Tožilstvo je nekdanjemu direktorju sektorja za poslovanje z občani NKBM Borutu Rataju očitalo zlorabo položaja, češ da je že pokojni Miroslavi Bregant dovolil odobravanje tako imenovanih izjemnih posojil. Tomislavu Ajdiču, Mladenu Kerinu in Štefanu Poštraku pa je naprtilo napeljevanje Rataja k zlorabi položaja. Skupaj da so v obdobju od 16. januarja 1995 do 30. septembra 1996 dobili 948 stanovanjskih in potrošniških posojil v višini 11,26 milijona evrov, domnevno za proizvodnjo kopalniške opreme v podjetju Satexplast, ter si, upoštevaje odplačila, menda pridobili dobrih devet milijonov evrov koristi.