Cerkev v Ljubljani v preiskavi: ker ni želel prekriti goljufije v blagajni, so ga mučili

Državno tožilstvo v Ljubljani je 12. januarja vložilo obtožni predlog proti patriarhu Srbske pravoslavne cerkve Porfiriju Periću zaradi obtožb zlorabe na delovnem mestu v primeru duhovnika Srbske pravoslavne cerkve v Ljubljani Željka Lubarde, ki trdi, da je bil izpostavljen dolgotrajnemu pritisku, ker je zavrnil lažno pričanje za prikrivanje finančnih malverzacij v cerkveni blagajni.

Po dokumentu Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani z dne 10. februarja 2026, do katerega ima vpogled portal Nova.rs, je bil obtožni predlog vložen proti patriarhu Srbske pravoslavne cerkve Porfiriju Periću, ki je bil v tistem času metropolit Zagrebško-ljubljanske metropolije, ter proti Srbski pravoslavni cerkvi – Cerkveni občini Ljubljana kot pravni osebi.

V odgovoru na vprašanje portala Nova.rs je tožilstvo potrdilo, da je v tem primeru vložen obtožni predlog na Okrajno sodišče v Ljubljani proti eni osebi zaradi zlorabe na delovnem mestu kot tudi proti eni pravni osebi zaradi odgovornosti za isto kaznivo dejanje.

Kot so navedli, je bil del kazenske ovadbe proti drugim osebam medtem zavrnjen. Po navedbah iz dokumenta tožilstva se primer nanaša na obdobje, ko je Porfirij vodil Zagrebško-ljubljansko metropolijo Srbske pravoslavne cerkve. Bivši ljubljanski duhovnik Željko Lubarda trdi, da je bil žrtev dolgotrajnega in sistematičnega mobinga, ker ni hotel prikriti, kot navaja, finančne malverzacije v cerkveni blagajni.

»Najhujši primer zlorabe zaposlenega v Sloveniji«

»Tisti zlorabi sem bil izpostavljen, ko sem bil na podlagi pogodbe o zaposlitvi zaposlen kot duhovnik pri Cerkveni občini v Ljubljani. Zloraba, ki sem ji bil izpostavljen, je bila na Sodišču za delovna in socialna vprašanja že pravnomočno potrjena in po vseh parametrih predstavlja najhujši primer zlorabe zaposlenega v sodni praksi v Sloveniji,« je povedal Lubarda in dodal, da je Okrožno državno tožilstvo obtožni predlog vložilo v začetku januarja, o čemer pa je bil on obveščen v začetku februarja.

Patriarh Porfirij je bil po njegovih besedah že zaslišan pred preiskovalnim sodnikom. Lubarda poudarja, da je poleg Porfirija obtožena tudi Cerkvena občina Ljubljana kot pravna oseba, »odgovorna za izvajanje njegovih preganjanj«.

»Zdaj je na sodišču, da preveri zakonitost obtožnega akta in določi začetek sojenja, ki se pričakuje v naslednjih mesecih,« je povedal Lubarda. Del ovadbe proti Porfiriju, ki se je nanašal na kazniva dejanja lažnega pričanja in oviranja pravosodnih organov, je bil zavrnjen in ni zajet v obtožnem aktu. Obtožni predlog se nanaša na kaznivo dejanje zlorabe na delovnem mestu po čl. 196 in 197 Kazenskega zakonika Republike Slovenije. Za isto dejanje je obtožena tudi Srbska pravoslavna cerkev – Cerkvena občina Ljubljana kot pravna oseba, s pojasnilom, da je dejanje v njenem imenu in za njen račun izvršil Porfirij kot njen vodja.

V utemeljitvi tožilstva je navedeno, da je patriarh Porfirij kot metropolit kršil pravice zaposlenega duhovnika Željka Lubarde, ki je bil zaposlen v Cerkveni občini Ljubljana v obdobju 2014–2017. Po navedbah tožilstva je Perić odredil, da se Lubardi vroči odpoved pogodbe o zaposlitvi z obrazložitvijo, da gre za poslovni razlog. Vendar kot navaja poročilo tožilstva, razlogi, navedeni v obrazložitvi odpovedi, kot so neizpolnjevanje pogojev, kakovost in zaupanje, ne predstavljajo poslovnih razlogov, ki izhajajo iz sfere delodajalca.

»Maščevalni ukrep«

Po stališču tožilstva je bil dejanski razlog odpovedi, kot navajajo, maščevalni ukrep, ker se je Lubarda upiral odredbi o prerazporeditvi na drugo župnijo. V poročilu tožilstva je navedeno, da je bila sprva načrtovana prerazporeditev v Novo mesto v Sloveniji, nato v Koprivnico na Hrvaškem. Takšna prerazporeditev, po navedbah tožilstva, ni bila posledica objektivnih potreb službe, temveč subjektivnega razloga. Tožilstvo nadalje navaja, da je bil od oktobra 2014 proti Lubardi izvajano psihično nasilje, poniževanje in neenako obravnavanje, kar je pri njem povzročilo občutek ponižanja in strahu. Kot razlog za takšno ravnanje v utemeljitvi tožilstva navajajo dejstvo, da je Lubarda sodeloval v kazenskem postopku proti duhovniku Boškoviću.

Po navedbah tožilstva mu je Porfirij zaradi tega izrekel opombe in grozil s prerazporeditvijo, kar je v poročilu opisano kot neupravičena kazen. V dokumentu je navedeno tudi, da je takšno ravnanje povzročilo resne posledice za zdravje oškodovanca. Pri Lubardi se je, po ugotovitvah v utemeljitvi, razvil prilagoditveni motnji z anksiozno in depresivno simptomatiko, kar je vodilo tudi do zmanjšanja njegove delovne sposobnosti.

Poneverba cerkvenega denarja

Mobing nad Lubardo, kot je bilo ugotovljeno na Sodišču za delovna in socialna vprašanja, je nastal potem, ko je kot takratni starešina Srbske pravoslavne cerkve v Ljubljani, po odredbi takratnega metropolita Jovana Pavlovića, prijavil sumljivo poslovanje bivšega starešine cerkve Perana Boškovića, ki je medtem pravnomočno obsojen za poneverbo cerkvenega denarja. Hkrati je bil, kot navaja Lubarda, pod pritiskom Porfirija, da ne sme pričati v primeru Boškovića, kar je on zavrnil.

»Namen je bil, da se s pregonom prepreči moje pričanje v kazenskem postopku proti bivšemu ljubljanskemu duhovniku, saj sem odločno zavrnil lažno pričanje. To pričanje zame ni bila le državljanska obveznost, temveč izpolnitev temeljnih principov moje vere in zaščita Cerkve. Po tem so vsi pregoni imeli cilj brutalno kaznovati mene in mojo družino, motivirani izključno z mojo vlogo pri razkrivanju kriminala,« je povedal Lubarda.

Sodišče za delovne in socialne spore je, kot je poudaril naš sogovornik, že pravnomočno ugotovilo, da je bil Lubarda žrtev »enega najhujših primerov zlorabe zaposlenega v slovenski praksi«, v sodni dokumentaciji pa je navedeno skoraj 50 konkretnih dejanj mobinga. Te ugotovitve so bile osnova za kazensko ovadbo proti Porfiriju in obtožni predlog. Lubarda trdi, da je zaradi pritiskov ostal brez prihodkov in da je s soprogo in štirimi otroki ostal brez strehe nad glavo, medtem ko mu je zaradi poslabšanega zdravja priznan tudi status invalida. Po drugi strani je bil duhovnik Peran Bošković pravnomočno obsojen za poneverbo cerkvene lastnine na šest mesecev zapora, pogojno na dve leti, vendar je tudi po tej obsodbi brez kaznovanja na cerkvenem sodišču opravljal duhovniško funkcijo do upokojitve.