Danes bi svoj 25. rojstni dan praznovala Katja, ki je za posledicami cepljenja s cepivom Janssen proti covidu umrla 29. septembra 2021. Da so bili strdki za mlado žensko usodni, je potrdila tudi petčlanska zdravniška komisija. Njena mama Tatjana Jagodic je v njen spomin napisala knjigo z naslovom Katja, moja luč, ki simbolizira idejo, da je bila Katja luč za vse ljudi, ki so jo poznali ali jo bodo skozi knjigo spoznali. Avtorica verjame, da bo njena zgodba mnogim pomagala razumeti izgubo, žalovanje in moč brezpogojne ljubezni.
»Danes odpiram prednaročila za knjigo, ki bo izšla na dan njene smrti, po simbolični ceni 25 evrov,« pravi Jagodičeva in dodaja, da bo k vsaki knjigi poleg posvetila dodala tudi bombažni robček z ročno izvezenim naslovom knjige. Katjin 25. rojstni dan razume kot prelomnico, knjigo pa kot darilo hčerki – dokaz, da ji je uspelo preživeti najtežje obdobje svojega življenja ter sprejeti izgubo. »Katjino smrt gledam na dveh ravneh: na zemeljski, kjer so prisotni bolečina in vprašanja brez odgovorov, in duhovni, kjer verjamem v dušni dogovor in nadaljevanje povezanosti po smrti,« pravi sogovornica.
Na dan največjih protestov proti ukrepom vlade Janeza Janše je zaradi posledic cepljenja umrla 20-letna Katja. FOTO: Voranc Vogel
Spoznanje o brezpogojni ljubezni, ki je večna, me je rešilo pred popolnim zlomom.
Prav ta duhovna perspektiva ji namreč omogoča živeti naprej, posebej pa poudarja pomen brezpogojne ljubezni, ki po njenem mnenju ne izgine s smrtjo. »Katjo še vedno močno čutim v svojem življenju – skozi občutke, naključja in notranje pogovore, prav spoznanje o brezpogojni ljubezni, ki je večna, pa me je rešilo pred popolnim zlomom,« pojasnjuje gospa Tatjana in nam zaupa, da je Katjina smrt sovpadala z zdravljenjem raka.
Komisija je potrdila, da je bila smrt mladega dekleta posledica cepiva Janssen. FOTO: Jože Suhadolnik
»Odstranili so mi raka urahusa, popkovine, ki je zelo zelo redek pri ženskah. Imela sem tri operativne posege, pri zadnjem sem doživela popoln reset telesa.« Zdaj je povsem zdrava, v tistem času pa je bil njen edini steber starejša hčerka Leja, ki je danes mamica deklice in dečka. V knjigi Katja, moja luč se loteva otroštva, ko je doživljala fizično nasilje, Katje, Leje, tudi smrti. »Smrt te povabi k življenju, ki je bližje naši resnici.«
Brazgotina po smrti ostane, vendar se lahko iz nje rodi tudi nekaj lepega – pomoč drugim ljudem, pravi mama pokojne Katje. FOTO: Gordana Stojiljković
Duša ne hiti
»Ko nekdo umre, se ne zgodi samo to, da ga ni več. Spremeni se svet. Kar je bilo prej samoumevno, postane dragoceno. Tišina dobi drugačen okus. In vprašanja, ki si jih prej nismo upali izreči, pridejo zelo blizu. Velikokrat slišimo, 'bodi močna, ne jokaj, življenje gre naprej'. In res. Življenje gre naprej, ampak žalovanje ne teče v ravni črti. Duša ne hiti,« je v knjigi zapisala Tatjana Jagodic. In še: »Po izgubi se marsikomu začnejo dogajati stvari, ki jih prej ni poznal. Sanje postanejo žive, naključja pogosta, pojavi se občutek, da nekdo še vedno je. In pogosto se pojavi dvom, ali si to le domišljam. Mene ne zanima dokazovanje, zame je ključno eno vprašanje. Ali to človeku prinese več miru, več topline, več življenja? Če prinese mir, če pomaga nositi dan, potem je resnično tam, kjer je pomembno. V srcu.«
Darovala organe
Pisanje knjige je bilo njeno terapevtsko orodje, tako je svojo bolečino prvič v celoti izrazila in uredila misli, ki jih ni več želela nositi samo v sebi. Spregovori tudi o obdobju, ko je razmišljala o samomoru. »Delala sem načrte, kako bi to izvedla, a me je vedno ustavilo zavedanje, da moj čas še ni prišel. Dejstvo je, da žalovanje nima pravil, da se bolečina nikoli povsem ne izbriše, lahko pa človek najde način, kako z njo živeti. Brazgotina ostane, vendar se lahko iz nje rodi tudi nekaj lepega – pomoč drugim ljudem,« pojasnjuje sogovornica, ki bo zadovoljna že, če bo s svojo iskreno pripovedjo v knjigi pomagala enemu samemu človeku.
Katja.
Tako kot je Katja pomagala še po svoji smrti. »Ko je zdravnik rekel, da Katji ni pomoči, sem slišala glas, daruj organe. Začutila sem hvaležnost, da ji lahko izpolnim zadnjo željo, da njene celice živijo naprej,« pravi sogovornica. Katjine ledvice so romale v Zagreb, kjer so pomagale dvema človekoma, kožo so dobili opečeni ljudje v Sloveniji, roženici in srce pa so prav tako osrečili tri osebe.
