Drevenškova hiša gre na dražbo, sin žrtev želi izterjati več kot 74.000 evrov

Čez dobrih pet mesecev, na božič, 25. decembra, bo minilo sedem let, odkar je takrat 35-letni Silvo Drevenšek v Gerečji vasi zagrešil enega najhujših zločinov v samostojni Sloveniji. V domači hiši je najprej zahrbtno umoril svojo 35-letno partnerico, s katero sta se menda razhajala, nato pa še njene starše. Drevenšek je bil kot prvi v Sloveniji obsojen na dosmrtno zaporno kazen, a mu je to senat vrhovnih sodnikov lani pomladi znižal na 30 let zapora. Kljub temu je obstala odškodninska sodba, po kateri mora Drevenšek sinu oziroma bratu umorjenih plačati 70.000 evrov odškodnine, kar s pripadki znaša dobrih 74.000 evrov.

Sedaj je razpisana spletna dražba Drevenškove polovice hiše. Okrajno sodišče na Ptuju je namreč odredilo prodajo polovice stanovanjske nepremičnine v Gerečji vasi pri Hajdini zaradi izvršbe upnika Miha Lešnika, sina oziroma brata umorjenih, ki terja 74.129,14 evra skupaj s pripadki. Na prodaj sta polovična solastniška deleža dveh parcel v katastrski občini Gerečja vas: parcela 570/16 (243 kvadratnih metrov), parcela 570/19 (160 kvadratnih metrov). Na zemljiščih stoji stanovanjski objekt s pomožnim objektom. Drevenšek je lastnik polovice obeh nepremičnin, medtem ko druga polovica ostaja v lasti mladoletnega sina umorjene. V zemljiški knjigi je pri nepremičninah vpisana služnostna pravica v korist družbe Elektro Maribor za izgradnjo in vzdrževanje hišnega priključka ter pravica dostopa, prehoda in prekopa. Drugih služnosti ali stvarnih bremen, ki bi jih moral prevzeti kupec, po navedbah sodišča ni.

Izklicna cena je 110.500 evrov. FOTO: Oste Bakal

Sodišče je vrednost prodajanega solastniškega deleža s pravnomočnim sklepom določilo na 110.500 evrov. To je tudi izklicna cena na prvi javni dražbi, pri čemer se ponudbe zvišujejo najmanj za 1000 evrov. Na prvi dražbi nepremičnina praviloma ne sme biti prodana za manj kot 70 odstotkov ugotovljene vrednosti. Za sodelovanje na dražbi bo moral vsak dražitelj položiti varščino v višini 11.050 evrov, kar predstavlja deset odstotkov ocenjene vrednosti nepremičnine. Varščino je treba plačati najpozneje 1. septembra, tri delovne dni pred dražbo. Uspešnemu kupcu se varščina všteje v kupnino, neuspelim dražiteljem pa jo sodišče vrne.

Prva spletna javna dražba bo v petek, 4. septembra, med 10.20 in 10.40, na državnem portalu sodnedrazbe.si. Če bo ponudba oddana v zadnjih dveh minutah dražbe, se bo čas draženja avtomatično podaljšal za dodatni dve minuti. Kupnino bo moral izbrani kupec poravnati v 30 dneh po prejemu sklepa o domiku. Če tega ne stori, izgubi vplačano, sodišče pa lahko nepremičnino ponudi naslednjemu najboljšemu ponudniku ali razpiše novo dražbo.

Najprej dosmrtni zapor

Spomnimo, Drevenšek je za božič leta 2020 v stanovanjski hiši najprej umoril nekdanjo partnerico, nato pa je z istim nožem odšel še čez cesto v hišo njenih staršev in pred očmi svojega štiriletnega sina umoril še njiju. Okrožno državno tožilstvo na Ptuju ga je bremenilo treh kaznivih dejanj umora. Ptujsko sodišče ga je spoznalo za krivega umora zunajzakonske partnerice na zahrbten način, saj se je prek SMS z njo dogovoril za predajo daril za njunega sina. Ko ga je spustila v hišo in sta bila sama, jo je napadel in umoril. Nato je brezbrižno in kljub prisotnosti sina s kuhinjskim nožem ubil najprej nekdanjo taščo, nato še tasta. Kriv je tudi kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe. Izrekli so mu dosmrtni zapor, a so mu vrhovni sodniki štiri leta pozneje določili »le« 30 let zapora.

Vrhovni sodniki so sicer leta 2024 pritrdili prvostopenjskem sodišču in Drevenška obsodili na dosmrtni zapor. A pri najhujših kaznih je pred pravnomočnostjo sodbe dovoljena še dodatna pritožba na vrhovno sodišče, tokrat je vrhovno sodišče odločalo o zahtevi za varstvo zakonitosti. Vrhovni sodniki so v tem postopku ugotovili, da so prvič kršili zakon o kazenskem postopku, delno ugodili zahtevi za varstvo zakonitosti obdolženčevega zagovornika odvetnika Andreja Kaca in razveljavili zvišanje kazni.

Na vrhovnem sodišču so pojasnili, da je senat sprejel stališče, da mora biti kazen 30 let zapora ali dosmrtnega zapora preizkušena na vsaj dveh stopnjah, zato vrhovno sodišče ne bi smelo ugoditi pritožbi tožilke in še dodatno zvišati kazni (za posamezni umor z 29 na 30 let, enotno kazen pa s 30 let v dosmrtni zapor). Senat vrhovnega sodišča zato v drugo niti ni presojal o teži kaznivega dejanja in primernosti kazenske sankcije, ampak je – poenostavljeno rečeno – presodil, da prejšnja, pravnomočna sodba vrhovnega sodišča ni bila v skladu z zakonom o kazenskem postopku.