Družinski prijatelj spolno zlorabil osemletnico, ki je bila duševno manj razvita

Ljubljansko višje sodišče je razveljavilo sodbo zoper moškega, ki ga je novomeško sodišče spoznalo za krivega spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let. Zaradi spolne zlorabe blažje manj duševno razvite deklice je bil obsojen na pet let zapora. Po oceni višjega sodišča so številna vprašanja ostala odprta, odredilo je novo sojenje, piše Dnevnik.

Žrtev naj bi bila blažje manj duševno razvita osemletna deklica, obtoženi pa tesen družinski prijatelj. K njeni družini je večkrat prihajal na dom in tudi pomagal pri hišnih delih, z njenim očetom sta bila sodelavca. 

Obramba se je na sodbo pritožila, terjala je razveljavitev in ustavitev kazenskega postopka. Pritožilo se je tudi tožilstvo, ki je predlagalo tri mesece višjo zaporno kazen. Senat sodnic ljubljanskega višjega sodišča je sodbo na koncu razveljavil in odredil novo sojenje.

V veljavnosti definicija

V času kaznivega dejanja je veljala definicija, da je slabotna oseba tista, pri kateri se zlorabi njena duševna bolezen, začasna duševna motnja, hujša duševna zaostalost, slabost ali kakšno drugo stanje, zaradi katerega se ne more upirati. Po noveli kazenskega zakonika iz leta 2021 pa oseba, pri kateri se zlorabi njena duševna bolezen, začasna duševna motnja ali hujša duševna manjrazvitost, zaradi katere ta ni sposobna podati privolitve, poroča Dnevnik.

Zagovornik je v pritožbi zapisal, da vsak otrok še ni slabotna oseba, prav tako ne vsaka oseba z duševno boleznijo. Gre za osebe, ki zaradi svojega stanja ne morejo nuditi odpora oziroma niso sposobne dati privolitve in storilec njihovo stanje zlorabi. Po mnenju odvetnika oškodovanka v tem smislu ni slabotna oseba, saj se je bila obtoženemu sposobna upreti in se mu delno tudi je.

Obtoženi menda ni vedel za dekličine težave v duševnem razvoju

Odvetnik je poudaril tudi, da obtoženi ni vedel za njene težave v duševnem razvoju. Pri tem je opozoril na izvedensko oceno, da so njegove intelektualne sposobnosti na nivoju nizke podpovprečne inteligentnosti, še navaja Dnevnik.

Mama je pričala, da je obtoženi vedel, da ona in njen brat obiskujeta posebno šolo, pa tudi v službi naj bi se z njenim možem veliko pogovarjala o otrocih. V zvezi s tem bi torej moralo sodišče zaslišati vsaj dekličinega očeta, piše v sodbi sodišča druge stopnje.

Višje sodišče je ocenilo, da je marsikatero vprašanje res še ostalo odprto. V sodbi je zapisalo, da nikjer ni pojasnjeno, na podlagi katerih dokazov je sodišče prve stopnje sklenilo, da je oškodovanka slabotna oseba. Z obrambo se je strinjalo, da zgolj pričanje oškodovankine mame ne more biti zadosten dokaz za obtoženčevo vedenje za dekličine težave v duševnem razvoju.

Po oceni višjih sodnic v prvostopenjski sodbi prav tako ni razloženo, na podlagi katerih dokazov je sodišče prišlo do sklepa da je »oškodovanka obtoženega močno spoštovala, da je zavestno in hote izkoristil njeno popolno podreditev vedoč, da se mu zaradi starosti, duševne manjrazvitosti in čustveno pozitivnega odnosa in spoštovanja, ki ga je ob obiskih oblikovala do njega, ne bo mogla upreti oziroma da se mu ne more in ne zna upreti«. Kar zadeva tudi očitek, da je kaznivo dejanje storil za zadovoljitev spolne sle, piše Dnevnik.