Dve leti po smrti 14-letnega Urbana: »Če bi bili trenerji tam, bi bil moj sin danes živ« (VIDEO)

Dve leti po tragični nesreči na reki Savi Dolinki pri Bledu, v kateri je med organiziranim treningom umrl 14-letni kajakaš Urban, njegova družina še vedno nima jasnih odgovorov o tem, kaj se je zgodilo. O izgubi, dvomih in iskanju odgovornosti je njegova mama Polona Franko spregovorila v oddaji Tednik na RTV Slovenija ter v pogovoru za Ona Plus.

Nesreča se je zgodila 30. aprila 2024 med treningom kajaka. Po besedah matere naj bi bili otroci v ključnem trenutku na vodi brez neposrednega nadzora trenerjev. »Umrl je otrok. Umrl je moj 14-letni Urban, ki sem ga zaupala klubu in trenerjem, živega, zdravega, veselega in polnega načrtov za življenje,« je povedala. Po njenih navedbah Urban ni bil edini, ki tistega dne ni prišel na cilj. Poleg njega so manjkali še trije vrstniki, ki so mu skušali pomagati. »Trenerji so bili več kilometrov stran na parkirišču, kjer so v cilju verjetno čakali otroke. Urban ni bil edini, ki je bil pogrešan. Poleg Urbana so bili še trije otroci, njegovi vrstniki, ki tudi niso prišli v cilj, ker so poskušali pomagati Urbanu,« je dejala.

Umrl zaradi podhladitve 

Po doslej znanih podatkih naj bi bil deček v vodi daljši čas, domnevno približno eno uro, preden je mimoidoči turist, ki je slišal klice na pomoč, poklical reševalce. Po besedah matere sin ni utrpel vidnih poškodb, temveč je umrl zaradi podhladitve. »Urban ni imel ene praske, ene odrgnine, enega zloma. Umrl je zaradi tega, ker je bil predolgo časa v ledeni vodi. Tisti dan je imela voda 8,5 stopinje,« je poudarila. Po njenih besedah trenerji dečka niso spremljali v bolnišnico, saj zdravniki sprva sploh niso vedeli, kaj se je zgodilo. Prav to je za družino eno ključnih vprašanj. »Ko naju je policija pripeljala na urgenco, so zdravniki spraševali, kaj se je zgodilo. Nihče ni znal pojasniti,« je opisala v pogovoru za Ona Plus.

V istem pogovoru je poudarila, da sama smrti sina ne razume kot nesreče. »Moj otrok je žrtev kaznivega dejanja. Zato me tako zelo boli, da Urbanovo smrt opisujejo kot tragično nesrečo,« je dejala. Ob tem opozarja, da družina še vedno ne pozna ključnih okoliščin dogodka. »Ne vem, zakaj se je sploh znašel v vodi, ne vem, kdaj natančno se je zgodil dogodek. Pravzaprav ne vem ničesar,« je povedala. Njena izpoved razkriva tudi globoke posledice, ki jih je tragedija pustila v družini. »Od 30. aprila 2024 živim posmrtno življenje,« je dejala in dodala: »Ko umre otrok, umre mama. Kar ostane, je brezpogojna ljubezen, ki pomeni brezpogojno žalovanje.« Opisala je, da bolečina ne mine, temveč se z vsakim dnem spreminja in poglablja. 

Sodna preiskava in odprta vprašanja

Na okrožnem sodišču v Kranju od februarja poteka sodna preiskava zaradi suma povzročitve splošne nevarnosti, po neuradnih informacijah zoper enega od trenerjev. Inšpekcijski nadzor je sicer pokazal, da so bili trenerji, ki so sodelovali pri treningu, ustrezno usposobljeni v skladu z veljavno zakonodajo. V kajak-kanu klubu Ljubljana na vprašanja o tem, kje so bili trenerji v času nesreče, niso podali pojasnil.

Mama poudarja, da ji sina nič več ne more vrniti, želi pa si, da bi primer prinesel spremembe. Prepričana je, da bi bilo treba jasno določiti odgovornosti in zagotoviti večji nadzor pri delu z mladimi športniki. »Če bi tistega dne trenerji ravnali odgovorno, če bi bili prisotni, bi bil Urban še živ,« je dejala. Družina si želi predvsem, da bi se natančno razjasnile okoliščine dogodka in da bi se v prihodnje preprečile podobne tragedije. 

PREBERITE TUDI: Polona Franko, Urbanova mami: Od 30. aprila 2024 živim posmrtno življenje