Dve različni zgodbi

MARIBOR –  Kdor je pričakoval, da bo včeraj v razpravni dvorani izvedel resnico o tem, kaj se je oktobra lani zgodilo na makadamski poti zunaj Miklavža na Dravskem polju, se je uštel. Kot je bilo pričakovati, je imel obtoženi Elvis Pajić – obtožnica ga bremeni poskusa uboja in povzročitve lahke telesne poškodbe – svojo zgodbo, »žrtve« Matej Škofič, Alen Belec in Marko Tanevski pa povsem drugo. Tožilka Ivanka Slana Elvisu Pajiću očita, da je Škofiča ustrelil s pištolo kalibra 7,65 v predel leve goleni in ga zatem s kopitom udaril še po glavi. Ubiti pa naj bi poskušal Alena Belca, ki ga je Pajić ustrelil v vrat, nakar sta se začela prerivati in pretepati, pri čemer je s pištolo Belca mahnil po glavi in ga ustrelil še v desno golen. Zatem naj bi trojica nekako obvladala Pajića, mu iztrgala pištolo in ga na bližnji njivi tako hudo pretepla s kamnom, da je moral nekaj tednov preživeti v bolniški postelji.

»Parkirali so pred menoj. Stopili so iz vozila, imel sem občutek, kot da delajo rop,« je na sodišču razlagal Elvis Pajić. Nasprotno so zatrjevali Belec, Škofič in Tanevski, ki so razlagali, da jih je Pajić zasledoval. Alen Belec je dejal, da je imel Pajić pištolo v rokah že, ko je stopil iz avta. Skozi odprto okno naj bi ustrelil v nogo Škofiča, ko je ta še sedel v avtomobilu. Alen Belec se spominja, da je padel po tleh, ko ga je ustrelil v vrat, nakar ga je strelec s kopitom še večkrat udaril po glavi. »Boril sem se za svoje življenje,« je svoj napad na Pajića zagovarjal Belec.