Ena najhujših nesreč pri nas: ubil peterico zaradi pisanja SMS-sporočil

Vozniki so lani, kar se tiče prometne varnosti na slovenskih cestah, občutno poslabšali večletni pozitivni trend na tem področju. Od vključno leta 2016, kot kažejo podatki agencije za varnost prometa (AVP), smo bili zelo blizu meji 100 smrtnih žrtev na naših cestah ali pa nižje od nje, razen v letih 2016 (130 žrtev), 2017 (102), 2019 (102) in 2021 (114). V preostalih letih, razen leta 2018 (91), se je ta številka gibala malo čez 80. Najmanj – in to v celotni zgodovini samostojne Slovenije – leta 2024. Takrat je v celem letu na cestah umrlo 68 ljudi.

Le kaj je šlo narobe lani, da je število smrtnih žrtev v prometu spet preseglo številko 90? Oziroma, natančneje 95, kot kažejo podatki policije. »Na stanje vpliva več dejavnikov, med katerimi so v poletnem času posebno izraziti večja obremenjenost cest v kombinaciji s številnimi delovišči in posledično gnečo, vročinski valovi, hitre spremembe temperature, pa tudi neuporaba zaščitnih sredstev, kot sta varnostni pas in zaščitna čelada. Situacijo dodatno otežujejo utrujenost, ki je vozniki niti ne zaznajo ali prvih znakov ne jemljejo dovolj resno, zmanjšana zbranost (ki izvira tudi iz utrujenosti), nezmožnost predvidevanja in učinkovitega spremljanja prometnih tokov, nestrpnost, uporaba motilcev (na primer mobilnih telefonov) ter pomanjkljiva prometna kultura voznikov. Poleg tega se je v teh mesecih povečala gostota prometa, saj je bilo na naših cestah več tujcev,« so nam odgovorili na AVP sredi lanskega leta, ko sta zelo odmevali dve hujši prometni nesreči.

FOTO: Zx/dk

Tridesetega julija je pri Tepanju na štajerski avtocesti kombi s sedmimi potniki silovito trčil v zadnji del tovornega vozila s priklopnikom, ki je stalo v koloni pred delovno zaporo. Zaradi neprilagojene hitrosti je, tako je ugotovila policija, voznik kombija, ukrajinski državljan Dmytro Dobniuk, spregledal stoječa vozila in povzročil trčenje, zaradi katerega je na kraju samem umrlo pet tujih državljanov v kombiju. Med vožnjo naj bi pisal kratka SMS-sporočila. Dobniuk bi se moral o krivdi zaradi povzročitve smrtne prometne nesreče iz malomarnosti, za katero je predvidena zaporna kazen do osem let, izreči sredi decembra lani. A je bil narok preklican. S tožilstvom naj bi se namreč pogajal o sklenitvi sporazuma o priznanju krivde. Dva meseca prej (31. maja) se je na glavni cesti Postojna–Pivka, v naselju Petelinje, zgodila druga velika tragedija lanskega leta. Počilo je, ko sta 46-letnica iz okolice Pivke z BMW in 29-letni voznik iz BiH s hondo vozila proti Petelinjam, nasproti pa je z mazdo pripeljala 65-letnica iz Škofje Loke. »Voznica mazde je iz neznanega vzroka zapeljala na nasprotno stran, kjer je čelno trčila v BMW. Voznik honde, ki je vozil za BMW, je z vozilom zapeljal v obcestni jarek, da se je izognil trčenju,« je okoliščine opisal David Tušek, vodja izmene OKC na PU Koper.

65-letna voznica mazde in 65-letna sopotnica, ki je sedela na zadnjem sedežu, tudi z območja Škofje Loke, sta na kraju nesreče umrli. Za obe je zdravnik odredil sanitarno obdukcijo. 78-letna potnica, ki je sedela na sprednjem desnem sedežu v mazdi, in otrok, ki je bil potnik na zadnjem sedežu v BMW, sta se hudo poškodovala. Oba so s helikopterjem prepeljali v UKC Ljubljana. Hudo je bila poškodovana tudi 46-letna voznica BMW, otrokova mati, ki so jo v UKC Ljubljana odpeljali z reševalnim vozilom. Voznik honde se ni poškodoval. Za najhujšo po številu smrtnih žrtev v zgodovini slovenskih cest še vedno velja prometna nesreča, ki se je 16. julija 1992 zgodila na klancu pred predorom Pletovarje na štajerski avtocesti. V njej je umrlo kar 10 ljudi. Lani je odgovorne zelo skrbel še podatek, da je med umrlimi v prometnih nesrečah v primerjavi z letom 2024 naraslo število motoristov. Lani jih je bilo kar 30, predlani pa polovico manj. Tudi tukaj gre vzroke za tako tragične izide prometnih nesreč iskati v neprilagojeni hitrosti, vožnji po napačni strani, neuporabi zaščitne opreme in v alkoholu.

Stroški nesreč

Za varnost na cestah poleg policije in vzdrževalcev cest lahko vsekakor največ naredi prav vsak, ki se z vozilom, pa četudi gre le za električni skiro, poda na cesto. Predvsem z upoštevanjem cestnoprometnih pravil in izogibanjem vožnji pod vplivom alkohola in mamil. Podjetje Omega consult iz Ljubljane je za AVP ocenilo, da so skupni družbenoekonomski stroški prometnih nesreč v Sloveniji v letu 2024 znašali 2,097 milijarde evrov oziroma 3,13 odstotka tedanjega BDP. Od tega so znašali stroški, povezani z udeleženci, 1,522 milijarde evrov ter stroški, povezani s samimi nesrečami, 0,575 milijarde evrov.

»Najmočnejša komponenta stroškov je ocenjena statistična vrednost človeškega življenja (SVŽ), sledijo stroški materialne škode in stroški zastojev. Skupni družbenoekonomski stroški prometnih nesreč brez upoštevanja SVŽ so v Sloveniji v letu 2024 znašali 0,721 milijarde evrov (oziroma 1,08 odstotka tedanjega BDP), od tega stroški, povezani z udeleženci, 0,146 milijarde evrov in stroški, povezani s samimi nesrečami, 0,575 milijarde evrov,« piše v dokumentu, objavljenem na spletni strani AVP. 

V hudi nesreči sta umrli dve ženski. FOTO: PDG Pivka

Dva poškodovanca so po nesreči pri Petelinju odpeljali s helikopterjem. FOTO: PDG Pivka