
Galerija

Konec leta je odjeknila novica, da se je po lepotnem posegu v Turčiji zdravstveno stanje Slovenke močno poslabšalo, včeraj pa je spletni Večer poročal, da je 44-letnica, doma iz Slovenj Gradca, umrla. Po naših podatkih je umrla 2. januarja v eni od turških bolnišnic, včeraj pa so njeno truplo prepeljali v Slovenijo. Natančen vzrok smrti bo pokazala obdukcija, neuradno pa je šlo za zaplet po liposukciji, kjer so med možnimi zapleti poškodbe notranjih organov in krvavitve. Kot so še poročali mediji, se je na poseg v Turčijo odpravila ob posredovanju neimenovane agencije. Odstranjevanje maščobe so opravili na kliniki, nato pa naj bi bila že nastanjena v hotelu, ko se je njeno zdravstveno stanje poslabšalo in zapletlo. Na ministrstvu za notranje zadeve so bili s primerom seznanjeni, a zaradi varstva osebnih podatkov podrobnosti ne razkrivajo. A to ni osamljen primer resnih zapletov po lepotnem posegu v Turčiji. Iz Velike Britanije, denimo, poročajo o več smrtnih žrtvah med njihovimi državljani po zdravstvenih posegih v Turčiji. Ta država je tudi med Slovenci sicer precej priljubljena zlasti zaradi reševanja težav s plešavostjo oziroma presaditvijo las.
Težave lahko nastanejo tudi po vrnitvi domov, saj je nadaljnja oskrba otežena ali celo nemogoča.
Estetski kirurg Peter Zorman je v oddaji Vizita na komercialni televiziji povedal, da je »liposukcija lahko zelo majhen poseg, ki zelo redko prinaša resne zaplete. Lahko pa je to obsežen poseg, kjer se odstrani več litrov maščobnega tkiva in v tem primeru so v literaturi opisani smrtni izidi, zlasti zaradi hemodinamske nestabilnosti in okužb.« Na nevarnost in možne katastrofalne posledice cenejših lepotnih posegov v tujini so v oddaji opozarjali že pred časom, ko je britanska vlada zaradi zapletov, tudi smrti, zagnala posebno kampanjo in ljudem svetovala, naj ob privlačnejših ponudbah posegov dobro razmislijo o morebitnih posledicah. Kirurg Zorman je opozoril še: »Predvsem se moramo zavedati, da zavajajoče oglaševanje s hvalospevi o usposobljenosti kirurgov o obljubljanju popolnih rezultatov ni primerna osnova za vzpostavitev nekega zaupanja vrednega odnosa med kirurgom in pacientom, ki je predpogoj v tem primeru.«

Lepotni posegi v tujini, zlasti v državah, ki so vse bolj znane po medicinskem turizmu, kjer je glavno merilo nizka cena, lahko prinašajo resna tveganja za zdravje. Pogosto ni zagotovljen enak standard kakovosti, strokovnosti in nadzora kot doma, kar povečuje možnost zapletov, okužb ali trajnih posledic. Težave lahko nastanejo tudi po vrnitvi domov, saj je nadaljnja oskrba otežena ali celo nemogoča. Pri odločitvi za poseg bi morali imeti varnost in strokovnost vedno prednost pred prihrankom. Strokovnjaki tako opozarjajo, da nizki stroški lahko pomenijo manj strogo regulirane klinike ali operaterje z nejasno usposobljenostjo, pomanjkanje ustreznega predoperativnega pregleda in nadzora med ali po operaciji ter slabo ali nezadostno postoperativno oskrbo ter težave pri vračanju domov, če pride do zapletov.