Fair play postal smrtonosna igra, na božični večer umrl 23-letni Danijel (FOTO)

V igri se je vrtelo na milijone tedanjih nemških mark, vplačani denar pa so v torbah prenašali voditelji verižne igre. Igra fair play je od naivnežev pobrala denar in pustila za seboj ogromno množico opeharjencev. Udeležba je bila prostovoljna, po tedanjem zakonu tovrstne igre niso bile prepovedane, finančno izgubo pa je moral pripisati vsakdo sam svoji neumnosti.

Takrat je bilo celo slišati, da so piramidne igre (tudi catch the cash in podobne) pravzaprav premišljeno vodene z vrha, in nekateri se zaradi dejstva, da je bilo vpletenih kar več policistov in kriminalistov, še danes ne morejo znebiti občutka, da so jih pravzaprav okradli znani ljudje. Le da podrobnosti nikoli niso prišle na dan.

Danijelov oče Rudi Đeferović. FOTO: Zakrajšek Vojko

Streli na Kodeljevem

Zgodba o smrti Danijela Bergleza torej sega v čas, ko je nastajala nova država, ko so na plan prišli novodobni podjetniki in iznajdljivi organizatorji omenjenih iger. Ena teh, gospa Margareta Tomažič - Megi, doma iz okolice Maribora, je bila na vrhu fair playeve piramide. Krožila je po Sloveniji in pridobivala nove vlagatelje ter organizirala mrežo podobnih piramid. V eni od teh se je znašel tudi Avgust Volšek, tedaj komandir policijske postaje Tabor v Mariboru, ki se je, kot drugi, trudil pridobivati nove člane. V igro je potegnil sorodnico Alenko Berglez, Danijelovo ženo (poročila sta se 15. decembra 1990), ta pa je možu, ki je ostal brez službe, priskrbela zanimivo delo.

Postal je šofer Margarete Tomažič. Usodnega večera, 12. decembra 1991, se je v pivnici Jama v Ljubljani gnetlo nekaj sto naivnežev. Tomažičeva je množici predavala o prednosti vlaganja denarja v sistem, ki naj bi zagotavljal masten dobiček. Z njo so bili poleg šoferja Danijela še Alenka Berglez ter sodelavec Ivan O. Po koncu je skupina pospravila opremo, dokumentacijo (pogodbe za igro) in najbrž tudi denar.

Margareta Tomažič. FOTO: Vojko Zakrajšek 

Na poti iz pivnice proti avtomobilom je Danijel Berglez skočil še na stranišče. Medtem je njegova žena Alenka ob avtu odložila dva kovčka, tedaj je mimo pritekel neznanec, pograbil kovček in stekel proti gradu Kodeljevo. Za njim se je pognal Ivan O., tedaj pa se je izza drevesa pojavil drugi neznanec in začel streljati.

Presenečen Ivan O. je počepnil, medtem je iz pivnice stopil Danijel in slišal ženine krike: »Dani, kovček!« Odločno je stekel za roparjem. Pretekel je že trideset metrov, skoraj je že ujel neznanca, ko je spet počilo. Zgrudil se je in obležal. Krogla ga je zadela v bližino srca in iz njega je odtekalo življenje.

Dva, trije ali štirje roparji?

Danijela so sicer še isto noč v ljubljanskem kliničnem centru operirali, toda njegovo stanje je bilo kritično. Krogla je prebila arterijo in obstala ob hrbtenici. Kriminalisti so se vrgli na delo in pozno v noč preiskovali kraj zločina. Na tleh so našli deformirano kroglo večjega kalibra, iz dreves, ki so ovirala pogled strelcem, so izbrskali še nekaj krogel.

Na poti, po kateri je Danijel tekel za roparjem, so našli prazno in polno škatlico cigaret ekstra 91. Malo naprej je na tleh ležalo nekaj obrazcev za igro fair play. Našli so tudi potovalno torbo, v njej pa leseno bejzbolsko palico, povito s PVC-trakom bele barve. Z roparji je izginil kovček z dokumentacijo in pogodbami za igro, zato se postavlja vprašanje, ali so neznanci hoteli dokumentacijo ali pa so bili prepričani, da je kovček poln denarja.

Preiskavo so prevzeli kriminalisti, odgovorni za rope. Po dvanajstih dneh, 24. decembra, je nesrečni Danijel Berglez v bolnišnici umrl in s primerom se je začel ukvarjati oddelek za krvne delikte. Javnost ni obveščena, do kod je prišla preiskava. Zadeva ni zastarala, toda zdi se, da oddaljeni umor ni več zanimiv.

Pred leti, ko smo večkrat poskušali izvedeti kaj novega o primeru Berglez, je nekomu, ki je bil policiji blizu, ušlo, da so preiskavo zašuštrali kriminalisti. Zašla naj bi iz prave smeri zaradi površnosti. Bil je govor o tem, da so osumljenca tako rekoč imeli v rokah, pa je nekdo ustavil preiskavo; da so pri nekom celo našli orožje, iz katerega bi bil lahko izstreljen smrtonosni naboj večjega kalibra, toda o tem se nikdar nismo mogli prepričati.