Falot izdal 250 lažnih računov, vrednih 5,7 milijona evrov

CELJE – »Ugotovljeno je bilo, da je ovadena odgovorna oseba sestavila več kot 250 lažnih računov v skupni vrednosti približno 5,7 milijonov evrov. Odgovorna oseba je v nadaljevanju poskrbela, da je del obveznosti iz naslova »prodanih« lažnih terjatev trgovsko podjetje, ki ga je vodila, kljub predhodni prodaji poplačalo samo. Kljub vsemu pa je v oškodovani finančni družbi, torej kupcu terjatev iz naslova 52 neplačanih lažnih računov, nastala škoda v višini 1,16 milijona evrov,« se kot kriminalka bere današnje poročilo Milene Trbulin iz celjske policijske uprave.

Trgovski goljuf

Celjski kriminalisti so v zadnjih dneh kazensko ovadili odgovorno osebo gospodarske družbe – trgovskega podjetja iz območja Rogatca – zaradi suma storitve štirih kaznivih dejanj goljufije. V primeru ovadene odgovorne osebe trgovskega podjetja iz območja Rogatca obstaja sum, da je v letu 2008 lažno prikazovala različne terjatve do drugih gospodarskih družb in te prodajala finančni družbi po sistemu faktoringa.

Na prste tudi gradbenikom

Prav tako so, poroča Trbulinova, v zadnjem obdobju kazensko ovadili odgovorno osebo gospodarske družbe, in sicer gradbenega podjetja, delniške družbe z območja Celja, ter odgovorno osebo družbe z omejeno odgovornostjo z območja Šentjurja, in sicer zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja in pravic  ter dveh kaznivih dejanj ponarejanja oziroma uničenja poslovnih listin.

Kriminalisti sumijo, da sta takratni direktor, kot odgovorna oseba oškodovane gospodarske družbe, in direktor družbe  z omejeno odgovornostjo z območja Šentjurja (sedež družbe je bil nato prenesen v Maribor) v obdobju od leta 2006 do leta 2009 sestavila več različnih lažnih poslovnih listin, ki so navidezno vzpostavile poslovni odnos med gradbenim podjetjem in družbo z omejeno odgovornostjo iz Šentjurja. Na podlagi lažnega poslovnega odnosa je odgovorna oseba gradbenega podjetja z območja Celja poravnavala lažne obveznosti ter zaradi tega povzročila oškodovanje družbe – gradbenega podjetja – za najmanj 486 tisoč evrov, kar obenem predstavlja protipravno premoženjsko korist družbe z omejeno odgovornostjo.