FOTO: Carskega reza ni bilo: Pika umrla, Pija je bolna

NOVO MESTO – »Povsem sem zaupala zdravnikom in verjela, da delajo najbolje zame in za otroka. Sama v tistem, ko sem rojevala, niti nisem vedela, kaj se dogaja, sploh pa me takrat ni nihče nič spraševal, ali se strinjam, da bom rodila po naravni poti, čeprav je bilo zaradi rizične nosečnosti že vse dogovorjeno, da mi bodo opravili carski rez. Tudi v porodnišnico sem prišla z napotnico za carski rez,« je na sodišču vidno prizadeta govorila Tina Hrastar s Pluske pri Trebnjem.

Pred dobrimi petimi leti sta z možem Borutom postala mati in oče ljubkih enojajčnih dvojčic, a očitno je prav porod usodno zaznamoval njuni mladi življenji. Žal je Pikino ugasnilo, ko je ravno dobro dopolnila dve leti, Pijino pa je zaznamovano s cerebralno paralizo. »Zaradi Pije in zato, da se takšne napake pri porodih nikoli več ne bi ponovile, smo se odločili za tožbo,« je dejala Tina.

Izvedela, da s Piko ni vse v redu

Hrastarjeva sta že v 12. tednu nosečnosti izvedela, da z eno od deklic, s Piko, nekaj ni v redu. Zdravniki so ugotovili, da se njen trebušček ni pravilno zaprl, da je v popkovnici ostalo črevesje in tudi jetra, a pojasnili so jima, da imajo lahko takšni otroci, če seveda ne nastanejo kakšni drugi zapleti, normalno življenje, saj je stanje mogoče urediti z operacijo. V 21. tednu je bila ugotovljena še srčna napaka. »Obe napaki skupaj sta dali slabo diagnozo in vprašanje je bilo celo, kako se bo zaključila nosečnost. Nihče ni verjel, da bo Pika dočakala konec nosečnosti, a jasno so mi dali vedeti, da bodo najprej reševali mene, zatem Pijo kot zdravega otroka, nato pa Piko,« je svojo nosečnost na sodišču opisovala Tina Hrastar in dodala, da preiskave niso pokazale na kromosomsko napako. Na začetku nosečnosti so predlagali tudi možnost splava, za kar pa se Hrastarjeva nista odločila, saj je obstajala možnost, da Piki kirurško zaprejo trebušček, pozneje v nosečnosti pa so ji povedali, da je nesmiselno vlagati vlogo za prekinitev nosečnosti, ker je etična komisija verjetno ne bi odobrila.

»Z zdravnico Natašo Tul Mandić sva se že precej pred koncem nosečnosti pogovarjali, kako s porodom in kakšen bi bil najbolj primeren. Predstavila mi je vse prednosti in slabosti carskega reza, a skupaj smo se odločili, da je za deklici carski rez najbolj varen, hkrati pa bi pripravili tudi ekipo, ki bo takoj po carskem rezu oskrbela Piko. Tudi v zaključnem mnenju in napotnici je napisala, da sem naročena za carski rez 19. decembra,« je poudarila Tina in priznala, da jo je bilo carskega reza sicer zelo strah, ker se je bala, da Pike ne bo več videla, a če je tako bolje za otroka, pomislekov ni bilo.

Dva dni pred načrtovanim datumom operacije so Tino presenetili popadki. Z možem sta sredi noči takoj odšla v ljubljansko porodnišnico. »Ves čas, ko so me v porodni sobi pripravljali na porod, sem razlagala, kaj vse je narobe s Piko, in ponavljala sem, da sem prišla na carski rez, a oni so me spraševali druge stvari in na moje besede niso kaj dosti reagirali. K meni je pristopil zdravnik, predvidevam, da je bil dr. Zore, in rekel, da se lepo odpiram ter da bi me bilo škoda rezati, ker sem še mlada ter da bom rodila kar z normalnim vaginalnim porodom. Povedala sem, da so mi rekli, da moram zaradi Pike roditi s carskim rezom, a on se je obrnil in se pogovarjal z drugim osebjem, tudi nihče drug ni nič reagiral,« je pojasnila Tina, njen mož pa je dodal, da se je tudi njemu zdelo čudno, saj sta vendar v bolnišnico prišla z napotnico za carski rez.

Piji zmanjkalo kisika

Mladim staršem so se nekaj po drugi uri zjutraj, debelo uro po prihodu v porodnišnico, še kako vtisnile v spomin besede ene od žensk v porodni sobi: »Joj, pa ne ta!« Ja, nepričakovano je prva na svet privekala Pika, dekletce, za katero so vedeli, da jo morajo takoj operirati. Ob porodu so namreč vsi pričakovali, da se bo prva rodila Pija, ker je bila vso nosečnost prvi dvojček, zato so bili močno presenečeni. Pija se je takrat v trebuhu obrnila počez. Zgodil se je izpad ročic, noge in glavica pa so šle nazaj. Na vse mogoče načine so jo poskušali obrniti, a neuspešno. Tina je imela že zelo močne popadke, pozneje, ko je že pripravljala dokumentacijo za tožbo, je izvedela, da so ji dodajali sredstvo za pospeševanje poroda, zato so deklico dobesedno porivali nazaj v trebuh. »Potem sem slišala glasove: gremo, gremo, sekcija!« je še dodala. Sledil je carski rez, Pija se je rodila, a zaradi zastoja poroda so tudi pri njej nastali zapleti. Starši so potem izvedeli, da so ji morali pomagati pri dihanju, saj je dekletce med porodom utrpelo hudo pomanjkanje kisika. To je na njej pustilo posledice, zdravniki so diagnosticirali hudo cerebralno paralizo, epilepsijo, osteoporozo in zaostanek v razvoju. »Pija ne sedi sama, čeblja v svojem jeziku, prek nadomestne komunikacije pokaže, kaj potrebuje. Sicer pa je navihana in nasmejana deklica,« ljubeče pove Tina. Z možem sta bila sprva razpeta med intenzivnim oddelkom, kamor so prepeljali Pijo, in intenzivno enoto na pediatrični kliniki, kjer je bila Pika, potem pa še med domom in Ljubljano. Pika je bila namreč v bolnišnici kar 470 dni, imela je več operacij, preživela tudi več zapletov, njeno življenje je večkrat viselo na nitki, a mala princeska se ni dala. Deklici sta bili namreč vse svoje življenje pravi mali borki, ki sta še kako dobro čutili neizmerno ljubezen svojih staršev in družine.

Pika izgubila boj

A usoda je pred tremi leti pisala svojo zgodbo, nepričakovano in še kako bolečo. »Piko so urgentno sprejeli v bolnišnico, imela je zamašeno zaklopko in bila je predvidena za operacijo. V šestih dneh jim ni niti uspelo sklicati konzilija, ki bi jo s čakalnega seznama prestavil v operativni program oziroma omogočil prednostno obravnavo z nujno operacijo, zadnji dan pa je njeno srce popustilo,« je tiho povedala Tina. Pika, sonček z iskrivimi očmi in nalezljivim nasmehom, je umrla 20. januarja 2014, stara je bila dobri dve leti. Pija raste in se razvija, veseli se življenja, ki ji je bilo podarjeno, za napredek pa potrebuje številne terapije, pripomočke in popolno skrb. Z veseljem obiskuje razvojni oddelek vrtca v Trebnjem. Piji se je pred letom in pol pridružil bratec Rok. Sprva je bila deklica nezaupljiva do novega člana, zdaj pa ga ima rada, ga opazuje, vseskozi spremlja, kaj počne, ga boža in mu daje poljubčke. Nanj se tudi jezi, ko ji vzame kakšno igračo, Rok pa Pijo naravnost obožuje in je njegova ljubica.

Starši so na sodišče vložili odškodninsko tožbo, ki se nanaša na porod, čeprav poudarjata, da noben denar ne more popraviti tega, kar se jima je zgodilo, a z odškodnino bi Piji omogočili več terapij in ustreznih pripomočkov. Dejstvo je, da s konstantnimi terapijami, ki si jih starši lahko privoščijo za Pijo, vzdržujejo dekličino telo gibljivo, vendar bi za večji napredek potrebovala veliko več terapij.

Na sodišču smo tokrat slišali le izkušnje Tine in Boruta Hrastarja, v kliničnem centru tožbeni zahtevek odločno zavračajo, bo pa zdravstveno osebje zaslišano na naslednjem naroku, ki bo v prvi polovici marca. Sicer pa je odvetnica Hrastarjevih Nataša Tratar sodišču predlagala, da angažira tujega izvedenca, ki bo lahko podal neodvisno mnenje. Slovenija je namreč tako majhna, da je neodvisnost in nepristranskost res težko zagotoviti.