FOTO: Dogajalo naj bi se na jahti Maui, potem pa zaplet s slušalkami

LJUBLJANA – Balkanski bojevnik 2 se počasi preveša v zadnjo četrtino, do zdaj je bilo tako čez palec opravljenih kakih 80 obravnav, naslednja bo danes, v letu 2017 pa je za zdaj do 28. marca rezerviranih še 21 narokov, ko bo morda sodba. Vse torej poteka tako, kot si je zamislila ljubljanska okrožna kazenska sodnica Andreja Sedej Grčar. No ja, skoraj vse, na zadnji razpravi, ki je bila v sredo, se je denimo močno zaiskrilo. Sredi dopoldneva so se vpleteni v proces kot furije zapodili iz največje sodne dvorane na Slovenskem, obrazi večine pa so dajali mimiko precejšnje jeze. Zato smo nekoga pocukali za rokav: »Kaj se je zgodilo?«

Slušalke za prednostno zadevo

»Kaj?! Kot kaki kreteni po trikrat na teden ure in ure tukaj sedimo in beremo, beremo, beremo. Zdaj, ko bi morale biti na vrsti kronske stvari, pa nam povedo, da ne bo nič, ker na tako velikem sodišču nimajo dovolj slušalk. Da jih ni sram! Kje je zdaj minister, ki ima vselej toliko za povedati? Hvali se, kaj vse je zrihtal in kaj vse bo še spremenil v tem pravosodju, te dni se denimo hvalil, da je poskrbel za poravnavo s Šilihovimi, za osnove oziroma take banalnosti pa ne zna poskrbeti. Saj to ni edina stvar, ki ne štima, a vendarle naj kupi več teh prekletih slušalk.« Strupena puščica je bila usmerjena proti pravosodnemu ministru Goranu Klemenčiču.

Že po slabi uri so se namreč morali raziti, sodnica je sporočila, da poslušanje prisluhov iz Srbije žal odpade, ker imajo na sodišču bolj malo brezžičnih slušalk, pa še te so zasedene v neki drugi zadevi, ki je priporna in prednostna. To sploh ni smešno.« Poslušali naj bi posnetke prisluhov tistim, ki naj bi sestavljali srbski krak bojevnikov. »Ti so že tako slabi, iz zvočnikov pa se ne sliši skoraj ničesar, zato so slušalke obvezne,« pravi sogovornik, s katerim se strinjamo, da je v največji sodni dvorani ljubljanskega okrožnega sodišča, številki 30, ozvočenje zares katastrofalno.

Sodišče: Imamo le en sistem

V vodstvu okrožnega sodišča z zapletom, ki je nastal v sredo, očitno niso bili seznanjeni, odgovorili pa so nam, da imajo za poslušanje oziroma distribucijo prisluhov na voljo tako imenovani DIS-sistem.

»Zaplet, ki ga navajate, se tako ne nanaša na slušalke oziroma razpoložljivo število teh, temveč na že zaznan problem sodišča, ki ima na voljo le en tak sistem. Vrhovno sodišče ga je od ministrstva za pravosodje v okviru projekta e-pravosodje prejelo leta 2012, predan je bil okrožnemu sodišču v Ljubljani. Sistem je namenjen poslušanju prisluhov in deluje po načelu razdeljevanja slušalk prisotnim na obravnavi, pri čemer se izključi možnost, da stranka zavrača neslišnost posnetka. Gre za pomožno napravo, ki pomaga v primerih, ko je originalno dokazno gradivo slabo oziroma težko slišno in bi ga bilo prek ozvočenja razpravnih dvoran nemogoče razumeti. Kot že navedeno, ima tukajšnje sodišče v uporabi le en tak sistem, saj je takšna oprema sorazmerno draga, sodišča je ne morejo sama nabavljati in za te namene nimajo niti zagotovljenih proračunskih sredstev. V tem letu nam je bil zgolj omogočen nakup dodatnih 20 slušalk in jih zdaj imamo 50,« pojasnjuje njihova uradna govorka Mateja Jazbec.

Ker se torej tak sistem lahko uporablja za le eno obravnavo, so s sodišča že pred časom ministrstvo zaprosili, da jim zagotovi oziroma nabavi vsaj še en tak sistem.

Zaman jih je prišlo 47

Spomladi bo minilo sedem let od filmskih racij v operaciji Emona, ki se je je hitro oprijel naziv Balkanski bojevnik. Maja 2011 se je na okrožnem sodišču začelo sojenje 17 obtoženim z Draganom Tošićem na čelu. Veliki senat sodnika Gorazda Fabjančiča je kaj kmalu ugodil obrambi ter iz spisa izločil ogromno dokazov, ki naj bi bili pridobljeni nezakonito. Kljub temu sta novembra 2012 po kar 80 opravljenih obravnavah specializirani tožilki Blanka Žgajnar in Mateja Gončin za vse obtožence zahtevali mastne kazni (za Tošića denimo 19 let in 10 mesecev zapora), Fabjančič pa je za krive spoznal le peščico kurirjev in večino obtožencev oprostil.

Leto dni pozneje so njegovo sodbo razveljavili višji sodniki, zaukazali vrnitev izločenih dokazov v spis ter vnovično prvostopenjsko sojenje. To se je s 15 obtoženci na zatožni klopi (tožilstvo je namreč proti Zdenki Kondić umaknilo obtožbo, Anes Selman pa je pobegnil v Bosno) začelo letošnjega aprila.

Sodnica Sedej Grčarjeva se je zavedala, da je pred njo še veliko bolj obsežno delo, kot ga je imel z bojevniki njen kolega Fabjančič, saj se bo morala spopasti z vsemi dokazi v spisu, v njem naj bi bilo komaj verjetnih 27.000 gosto potipkanih listov. Izdelala je natančen načrt dela, proces je razdelila na štiri sklope, izvajanja tako imenovanih urugvajskih in italijanskih dokazov so že zaključili, pri srbskih torej ostajajo le še prisluhi, nato se bodo posvetili še slovenskim. Na Sedej Grčarjevo po naših informacijah nadrejeni pritiskajo, naj s sojenjem hiti, zato razpisuje obravnave po trikrat na teden.

Balkanski bojevnik 2 je po številu obravnav že dosegel, če ne celo presegel Balkanskega bojevnika 1. Razumljiva je zato jeza obtožencev in odvetnikov ter verjetno vseh drugih v sodni dvorani, da se stvari zapletejo zaradi tako banalne zadeve, kot je zasedenost sistema za poslušanje prisluhov. V sredo je 15 obtožencev, prav toliko odvetnikov, dve tožilki, petčlanski senat sodnikov, trije rezervni porotniki, štirje pazniki, zapisnikarica, strokovna sodelavka in svetovalka v dvorano številka 30 prispelo zaman – »oziroma zato, da smo prebrali neka dva dokumenta ter si ogledali par fotk«.