FOTO: Gimnazijka Katja na božič umrla v Soči

TOLMIN – Sonce, čakam ga, sije na drugo dekle. Verz je pred štirimi leti za šolsko zbirko haiku poezije prispevala tedaj 14-letna osmošolka Katja Švab. Žal sonce nikoli več ne bo posijalo nanjo. Tolminci pa so na letošnji božič onemeli. S komer koli od domačinov smo se pogovarjali, nihče ne more in noče verjeti, da njihove komaj 18-letne sokrajanke res ni več. In le kdo bi slutil, da se za sporočilom, ki so ga 25. decembra v zgodnjem popoldnevu objavili na spletni strani Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje (SPIN), skriva tako tragična zgodba; pisalo je namreč le: »Doblar – prometna nesreča.«

V ovinku zapeljala naravnost

Šele nekaj ur pozneje so na Spinu dodali nekaj podrobnejših informacij o nesreči na soški cesti: »Ob 12.58 se je v Doblarju, občina Kanal ob Soči, zgodila prometna nesreča z udeležbo enega osebnega vozila, ki je pri vožnji skozi desni ovinek prebilo varovalno ograjo in pristalo v strugi reke Soče. V intervenciji pri dvigu vozila iz reke so sodelovali gasilci JZGRD GE Nova Gorica, člani PGD Kanal in potapljači PRS Tolmin. Na kraju dogodka so bili policisti in ekipa NMP Nova Gorica. V pripravljenosti je bila tudi ekipa JRS Tolmin.«

Na spletni strani slovenske policije pa so razkrili grozljive posledice nedeljske prometne nesreče: Na območju PU Nova Gorica se je na glavni cesti od Tolmina proti Novi Gorici zgodila prometna nesreča, v kateri je umrla ena oseba. Osemnajstletna voznica osebnega avtomobila je v desnem ovinku zapeljala naravnost prek nasprotnega pasu ter trčila v kovinsko varnostno ograjo, jo prebila in z vozilom zapeljala v reko Sočo, kjer je vozilo v celoti potonilo. V njem je bilo najdeno truplo voznice.«

Če po precej ozki in zelo ovinkasti cesti, ki se vije tik ob Soči, pripelješ od Tolmina proti Novi Gorici, je v bližini hidroelektrarne Doblar najprej dolg ovinek v levo, ki mu sledi nepregledni v desno, zatem pa takoj še eden. In v tem prvem ovinku v desno so vidne sledi vožnje clia, ki je vanj verjetno pripeljal prehitro, voznica je na mokrem cestišču izgubila nadzor nad njim, avtomobil pa je nato po strmem zaraščenem pobočju zgrmel v strugo Soče, kakšnih 30 metrov pod cesto.

Izvedeli smo, da je eden od domačinov kmalu zatem, ko se je zgodilo, zagledal vozilo v Soči in poklical policiste. Ti so se z gasilci, reševalci in potapljači takoj odpravili na kraj dogodka, toda slušateljici četrtega letnika tolminske gimnazije niso več mogli pomagati. Umrla je deset kilometrov od doma.

Ne zmore v njeno sobo

Pri Švabovih v Tolminu vlada neizmerna žalost. Katjina mati Bogdana (razredna učiteljica na podružnični šoli Volče), oče Sandi (vzdrževalec v tolminskem vrtcu) ter njena 10-letna sestra in 15-letni brat kajpak ne morejo dojeti, kako strašna vest jih je doletela sredi dne, ki bi moral biti največji družinski praznik.

Le močna Bogdana je z nami zmogla spregovoriti nekaj besed o svojem sončku, tako imenuje Katjo. »Za vse, ki so jo poznali, je bila zares sonček, pa naj so bili to majhni otroci ali starejši ljudje, vsi so jo imeli radi. En sam nasmešek jo je bil, njen smeh je bilo slišati doma, v šoli, vsepovsod, ampak zares vsepovsod. Ne morete si niti misliti, kako dobro srce je imela moja hči.« Da je hotela Katja tudi svoje poklicno življenje posvetiti soljudem, priča njena odločenost, kaj se je namenila študirati po srednji šoli. »Zdravstveno nego, postati reševalka je bila njena edina želja.«

Švabovi so v nedeljo opravili božično kosilo, ura se je prevešala proti eni popoldne, ko se je 18-letnica poslovila od domačih ter se odpravila proti Novi Gorici. »Namenjena je bila na obisk k prijatelju. Smo zelo povezana družina in v navadi je bilo, da se je Katja, ko je kam odšla ali se odpeljala, po telefonu javila takoj, ko je prispela na cilj. Vselej je bilo tako, od koder koli je najprej poklicala domov.«

Tokrat pa njenega klica iz nekaj deset kilometrov oddaljene Nove Gorice ni in ni bilo, čeprav bi že morala prispeti tja. Mati Bogdana – kot da bi kaj slutila – je poiskala spletno stran uprave za zaščito in reševanje. »Na Spinu je pisalo, da je pri Doblarju nesreča. Ne vem zakaj, toda takoj sem vedela, da gre za Katjo. Čas njenega odhoda od doma in čas nesreče sta se ujemala. Poklicala sem na 112, in ko so mi pritrdili, da je v nesrečo vpleten clio, sva z možem sedla v avto in se odpeljala tja.«

Katja je vozniško dovoljenje dobila pred kakšnimi štirimi meseci. Tudi zato, da bo lahko še bolj samostojna, so v družini kupili še en avtomobil. »Vozila ga je vsak dan, nabrala si je že precej izkušenj.« Pa vendar je v tistem prekletem ovinku nekaj šlo hudo narobe. »Trenutek nepozornosti, hitrost, pretežka noga,« predvideva tudi njena mati.

Ko smo Bogdano zaprosili za hčerino fotografijo, je za hip obmolknila, nato pa s solznimi očmi odkimala: »V njeni sobi so. Odkar se je zgodilo, še nisem bila v njej. Ne zmorem še.«