FOTO: Katja (18) na poti k prijatelju ne bi smela umreti

TOLMIN, LJUBLJANA – Prometni policisti bodo o nesreči s pisnim poročilom seznanili novogoriško okrožno tožilstvo, je bil zadnji stavek v sporočilu za javnost Policijske uprave Nova Gorica o tem, da so slovenske ceste na božični dan terjale še eno mlado žrtev. S tem je postal primer za preiskovalce prometnih nesreč ad acta. Pred dvema tednoma je umrla komaj 18-letna gimnazijka Katja Švab iz Tolmina. Prispevek o tragediji na Soški cesti, ki smo ga objavili v Slovenskih novicah, je pretresel tudi dr. Nika Čertanca z ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo, sicer pa tudi sodnega izvedenca za raziskave prometnih nesreč. Meni, »da smo k že tako velikemu številu mrtvih v prometnih nesrečah dodali še eno popolnoma nepotrebno žrtev«.

Prevozila ograjo in zgrmela v Sočo

Katja – vozniško dovoljenje je imela šele štiri mesece – se je po božičnem kosilu odpravila od doma in se s cliom po ovinkasti in (vsaj laično doživeto) precej slabo vzdrževani državni cesti odpeljala proti Novi Gorici. Nameravala je obiskati prijatelja. Kot nam je dan po tragediji povedala njena mati Bogdana, so bili vselej dogovorjeni, da pokliče domov, ko prispe na cilj. Tistega popoldneva pa hčerinega klica iz Nove Gorice ni in ni bilo, zato je Bogdana na spletu poiskala stran uprave za zaščito in reševanje. Tam je pisalo, da pri Doblarju obravnavajo nesrečo. »Ne vem zakaj, toda takoj sem vedela, da gre za Katjo. Čas njenega odhoda od doma in čas nesreče sta se ujemala. Poklicala sem na 112, in ko so mi pritrdili, da je v nesrečo vpleten clio, sva z možem sedla v avto in se odpeljala tja.«

Tudi Katjina roditeljica je menila, da se je zgodilo zaradi trenutka nepozornosti in prevelike hitrosti, in prav takšne so bile uradne ugotovitve. »V nedeljo, 25. decembra, ob 12.51, je bila policija obveščena o hudi prometni nesreči, ki se je zgodila na glavni cesti zunaj naselja Doblar (v bližini tamkajšnje hidroelektrarne). Po do zdaj zbranih podatkih je 18-letna voznica osebnega avtomobila ob 12.45 vozila osebno vozilo po glavni cesti od Tolmina proti Kanalu. Ko je pripeljala v desni ostri nepregledni ovinek, hitrosti in načina vožnje ni prilagodila prometnim razmeram, svojim vozniškim sposobnostim in stanju vozišča (to je bilo mokro oziroma vlažno).

Past, imenovana Ravbarkomanda Ob razmišljanju o tragediji na Soški cesti je dr. Niko Čertanc opomnil na še en primer nepravilne oziroma neustrezne postavitve varnostne ograje, ta je na primorski avtocesti. »Gre za viadukt Ravbarkomanda, na katerem bi za jekleno varnostno ograjo lahko rekel, da je tako glede trdnosti kot tudi glede višine zelo podobna ograji, čez katero je v Sočo padlo nesrečno dekle. Le zelo veliki sreči se imamo za zahvaliti, da na tem viaduktu do zdaj ni bilo kakega podobnega dogodka. Si predstavljate, kakšne bi bile posledice padca osebnega avtomobila, da ne omenjam kakega avtobusa, s tega viadukta 50 ali 60 m globoko in morda še na spodaj potekajočo staro magistralno cesto? Kako bi moral biti pravilno zavarovan takšen viadukt, lahko vidimo na primeru Črnega kala. Seveda pa je ravbarkomand pri nas še kar veliko in sprašujem se, ali se bo kdaj našel denar za obnovo in zavarovanje takšnih objektov kot tudi nevarnih cestnih odsekov.« Na Darsu pravijo, da bodo na viaduktu Ravbarkomanda predvidoma v okviru letošnje obnove postavili betonske varnostne ograje. Foto: Dars

V desnem ovinku je zapeljala naravnost čez nasprotno smerno vozišče in nato trčila v kovinsko varnostno ograjo ob levi strani vozišča ter jo prevozila. Z vozilom je nato zapeljala po strmem pobočju v globino (približno 30 metrov), kjer je to z zadnjim delom trčilo v skalnato brežino in se nato prevrnilo v reko Sočo. Vozilo je v celoti potonilo in obstalo na kolesih na sredini struge reke Soče. V njem je bilo najdeno truplo mlade voznice,« so bile ugotovitve novogoriških policistov.

Clio bi moral obstati na cesti!

»Že skoraj 40 let se ukvarjam s prometno varnostjo, ne samo kot cestni strokovnjak, temveč tudi kot sodni izvedenec za raziskave prometnih nezgod. Prav negativne izkušnje iz takih in podobnih raziskav nezgod sem poskušal odgovornim predstaviti na več cestarskih kongresih, raznih seminarjih in okroglih mizah o prometni varnosti, a se v vseh teh letih na področju pravilnega postavljanja jeklenih in betonskih varnostnih ograj ni kaj dosti spremenilo. Res je sicer, da jih je mnogo že zelo starih in so bile postavljene po takratnih standardih, žal pa ugotavljam, da se kljub novim evropskim standardom tudi v današnjem času še vedno postavljajo napačno, in to tako v pogledu lokacije, višine, pritrditve, togosti kot tudi v smislu pravilnosti prehoda z jeklene na betonsko varnostno ograjo in obratno,« meni Čertanc.

Fotografija ovinka in jeklene varnostne ograje, čez katero je clio s ceste zgrmel v globel, je več kot pomenljiva. »Pogled na kraj in obliko poškodovanja ograje da takoj vedeti, zakaj je mlado dekle padlo v reko Sočo. Ta ograja je namreč absolutno prenizka, njena višina bi morala biti vsaj 75 centimetrov, na zunanjih straneh ostrih ovinkov pa bi morala biti še močnejša oziroma bi morala imeti še višji nivo zadrževanja, saj je mnogo bolj verjetno, da bo voznika prej zaneslo v ovinku kot na ravnem delu cestišča.«

Jeklene varnostne ograje namreč postavljamo ravno zato, da ublažimo posledice nesreč, ki so se zgodile zaradi napake voznika, nadaljuje sodni izvedenec za prometne nesreče, ne pa da so posledice še hujše, »saj če taka ograja ne zadrži niti majhnega clia, ne vidim razloga, da jih sploh postavljamo«.

Tudi Čertanc se strinja z ugotovitvami policistov, da se je nesreča na mokri in spolzki Soški cesti najverjetneje zgodila zaradi previsoke hitrosti in posledično vozničine izgube kontrole nad avtomobilom, vendar, »če bi bila varnostna ograja v tem ovinku taka, kot bi morala biti, bi vozilo zadržala, trčilo bi ali podrsalo po ograji, zelo verjetno bi se tudi zavrtelo, vsekakor pa bi obstalo na cestišču, ne pa da je padlo v Sočo. Primerov, ko jeklena varnostna ograja ni odigrala tiste vloge, ki bi jo morala, sem v svoji dolgoletni praksi obravnaval že kar precej, zagotovo jih bom še, saj je podobnih neustreznih oziroma nepravilno postavljenih ograj ob naših cestah še zelo veliko.«

In celo podvomi, da bodo pristojni kljub tragediji v za Katjo usodnem ovinku naposled postavili ustrezno ograjo: »Glede na prakso pri nas si skoraj upam trditi, da bodo zamenjali le poškodovane elemente, ograja pa bo še naprej ostala enako močna in na enaki oziroma premajhni višini.«