CIRKULANE – Kar nekoliko nebogljeno in obupano je 58-letni Ivan Maroh stopal po pogorišču svoje hiše v Gradišču, vasici nedaleč od Cirkulan. »Vse smo izgubili. V vsega nekaj sekundah je šlo 50 let mojega življenja. Ta hiša je bila moja domačija, ki sta jo zgradila oče in mama,« je pripovedoval s solzami v očeh. Ognjeni zublji so se po skoraj 70 let stari hiši širili s svetlobno hitrostjo. Ko so prispeli gasilci iz okoliških prostovoljnih društev (Cirkulane, Bukovci in Stojnci), so le še reševali, kar se je rešiti dalo. A tega je bilo bore malo, tako da je domačija Ivana Maroha zgorela dobesedno do temeljev.
Zmanjkalo elektrike
Hišo je skupaj s slabimi štirimi hektarji zemlje podedoval od prednikov, a je v njej živelo kar sedem ljudi. Poleg Ivana in njegove žene še hčerka in zet ter trije mladoletni otroci. »Sicer je hiša stara, a je bila v notranjosti opremljena 21. stoletju primerno. Bilo je pet računalniških sistemov, saj se ukvarjam s pravnimi zadevami,« se je nekoliko pohvalil Ivan, a zatem začel podoživljati sobotne ure groze: »Bilo je okrog desete ure dopoldne. V mislih sem že bil pri pripravljanju silvestrske večerje. Popoldne sem hotel v krušni peči speči kruh in pice. Zato sem zakuril, da bi se do popoldneva dodobra ogrela.«
Sploh si ne znam predstavljati, kaj bi se zgodilo, če bi zagorelo, ko bi družina legla k spancu.
Odrasli del družine je v kuhinji pil kavo, otroci so se igrali. Nihče ni niti slutil, kaj se dogaja v dimniku iz nerjavečega jekla, ki so ga postavili poleti lani. Šele pozneje je Ivan izvedel, da je sosed, ki je opazil, da se v njihovi hiši dogaja nekaj nevsakdanjega, saj se dim ni valil iz dimnika, ampak iz strehe ob dimniku, na pomoč poklical gasilce. V istem času so tudi v hiši ugotovili, da nekaj ni v redu. »Zmanjkalo je elektrike. Takrat sem stekel na plan in videl že visoko v zrak švigati plamene,« se silvestrskega dneva spominja Maroh.
Sosedska pomoč
Na pretečo nevarnost je opozoril svojo družino in vsi so se nepoškodovani rešili iz goreče hiše. Ko so bili na varnem, so se lotili reševanja živine. Marohovi so imel v hlevu 70 piščancev, ki so kot po čudežu požar preživeli. »Sploh si ne znam predstavljati, kaj bi se zgodilo, če bi zagorelo, ko bi družina legla k spancu. Verjetno nas več ne bi bilo na tem svetu. Ogenj se je širil z neznansko hitrostjo. Ko so prispeli gasilci, je bila v ognju že vsa hiša,« je s cmokom v grlu še dodal Ivan Maroh. Zatem pa pogledal v povsem uničeno hišo in dejal: »Gasilci so pogorišče gasili tri dni, saj se je še močno kadilo.«
Da naj bi zagorelo zaradi napake na dimniku, so ugotovili tudi strokovnjaki, ki so si pozneje pogledali pogorišče hiše v Gradišču. »Ne vem, kaj se je zgodilo. Dimnik je enostavno razneslo. To se ne bi smelo zgoditi,« je pripovedoval Maroh in se na glas spraševal, kdo bo pokril škodo. Hiša namreč ni bila zavarovana, a glede na dejstvo, da je bil dimnik domala nov, bi škodo (ali vsaj njen del) menda lahko pokril proizvajalec. »Šiv je popustil in gorelo je med dimnikom in izolacijo,« nam je Ivan pokazal, kar je še ostalo od dimnika. Sedemčlanska družina, ki je na silvestrovo ostala brez strehe nad glavo in seveda tudi brez oblačil, je medtem že na toplem.
»Seveda smo, ko pa imamo tako dobre sosede. Ti so nam odstopili vikend, da lahko bivamo le nekaj metrov od domačije. Za vse je poskrbljeno, tudi za hrano in pijačo,« je civilno zaščito pohvalil domačin. Kako dolgo bo družina lahko prebivala pri sosedih, ni znano, a menda bodo storili vse, da bi čim hitreje na pogorišču začela rasti nova hiša. »Že v četrtek (jutri, op. p.) naj bi pripeljali strojno mehanizacijo, da bi začeli odstranjevati ruševine. Za drugo kot za porušiti tako in tako ni. Zatem nam je župan obljubil, da bi lahko v naslednjih treh mesecih začela rasti nova hiša. Sicer smo imeli ponudbe, da bi nas naselili v kakšno drugo, a si želimo ostati na svojem,« je za konec še dejal nesrečni Ivan Maroh.