
Galerija

LJUBLJANA – Nekdanji sodni izvršitelj Savo Mutić iz Kočevja na sojenju, ki proti njemu poteka na ljubljanskem okrožnem sodišču, še ni rekel tiste prve besede. Potem ko se je v začetku oktobra izrekel za nedolžnega glede očitkov, da je marca 2012 kot uradna oseba zato, da bi sebi pridobil premoženjsko korist, izrabil svoj položaj in ni opravil uradne dolžnosti, bi moral slediti njegov zagovor. A ljubljanska okrožna sodnica Sinja Božičnik, ki je predsedovala tričlanskemu sodnemu senatu, ter devet posameznikov, ki so se kot javnost udeležili obravnave, tega niso slišali. Vse se je namreč potem, ko ji je Mutić predložil potrdilo, da ni zabeležen v kazenski evidenci, ustavilo že pri prvem sodničinem vprašanju, ali ima Mutić, ki se zagovarja sam (zagovornika namreč nima, ker, kot je povedal, »sem čist in nedolžen«), ugovor pravne narave. »Imam. Zahtevo za izločitev predsednice senata in porotnic,« je naznanil.
Nato pa je v desetih minutah začel nizati očitke na račun sodnice in tudi tožilke, ki je bila prisotna na tistem naroku. Kot je povedal, je na sodišče prišel pol ure pred začetkom obravnave (ob 8.30) in ves ta čas sedel na klopi, nasproti osebam, ki bi jih po potrebi pozval na pričanje. Deset minut pred deveto uro pa je iz dvorane stopila tožilka, »ki je v dvorani na mizi za tožilce imela razstavljene vse listine svojega spisa. V dvorani je sedel cel senat«. Prepričan je, da je tožilka s svojo prisotnostjo »okužila in utemeljeno vplivala na celotni senat«. »Tistega dne je sodnica imela ob devetih zjutraj razpisano prvo obravnavo, tako da ni imela tožilka kaj iskati v razpravni dvorani pred pozivom oklica obravnave,« je prepričan obtoženi, ki ga je zmotilo tudi to, da je tožilka dvorano po koncu obravnave zapustila šele po 20 minutah, s čimer naj bi bila »kršena osnovna pravila dela senata in tudi pravice obtoženca«. Mutić je poleg izločitve celotnega senata zahteval tudi, da se iz zadeve izloči ljubljansko okrožno sodišče. Predlagal je, naj mu sodijo bodisi na novomeškem bodisi na koprskem okrožnem sodišču. Po krajšem posvetovanju se je senat odločil, da bo o predlogu odločil predsednik sodišča.
Mutić se je na sodišču znašel, kot že rečeno, zaradi ravnanj iz leta 2012. Ljubljansko okrajno sodišče ga je postavilo za izvršitelja v zgodbi, ki se je dogajala na Muljavi, sklep o izvršbi je postal pravnomočen junija 2011. Melita P. je bila investitorju svoje hiše Hren inženiringu dolžna 20.005,96 evra. Ko jo je Mutić 5. marca 2012 obiskal, mu je povedala, da je že na začetku leta vložila tožbo proti investitorju, a se je kljub temu odločil za rubež. Zasegel ji je registrske tablice alfe romeo, prometno dovoljenje in ključe ter ji sporočil, da ji bo odvzete stvari vrnil, če mu naslednji dan prinese 5000 evrov. Melita je to tudi storila, podpisal ji je pobotnico ter ji vrnil tablice, ključe in prometno dovoljenje. Nato pa, tako organi pregona, petih tisočakov ni nakazal na izvršilni naslov niti na račun upnika, temveč jih je zadržal zase in si pridobil protipravno premoženjsko korist.
O sodni odisejadi nekdanjega sodnega izvršitelja Sava Mutića smo v Slovenskih novicah poročali 8. oktobra 2016 v prispevku V 10 letih od porscheja do socialne podpore. Mutić se je odzval s pisno zahtevo po »odpravi napačnih dejstev. Nikoli še nisem prejel socialne podpore (imam zasluženo nadomestilo za brezposelnost), nepremičnin na Hrvaškem nimam in jih osebno nikoli nisem imel, nikoli nisem odpeljal stranki prašička.« |