FOTO: Pozvonili, nato vdrli v spalnico

NOVO MESTO, DOLENJE MOKRO POLJE – Trije mladeniči, gre za hrvaške Rome, rojene v Italiji, so po nekaj mesecih ždenja za zapahi, v priporu so namreč čakali na sojenje, kar zadovoljni zapuščali novomeško okrožno sodišče. V zapor jim ne bo več treba, morda jim je veselje ob pogojni kazni nekoliko grenila le denarna kazen; dva bosta morala namreč plačati 1500 evrov, eden pa 500.

Štirinajstega aprila je bil povsem običajen pomladni dan, deževalo je, ko se je trojica, gre za Luco Rossija, Maria Hariša in Nenada Đurića, odločila za vlomilski pohod. Dan prej so v Novem mestu v enem od lokalov najeli sobo, dopoldne pa so se odpravili proti Šentjerneju. Ustavili so se že v Dolenjem Mokrem Polju.

Gostilničar
jih je opazoval

»Bil je turoben dan in v gostilni ravno ni bilo gostov. Sem pa skozi okno opazoval okolico. Pozoren sem postal na temnega mercedesa zagrebških registracij, ki je prišel iz smeri Orehovice, po lokalni cesti torej, ki jo uporabljamo večinoma le domačini. Naredil je krog okoli gasilskega doma, potem še enega in nato ustavil na parkirišču pri gasilskem domu,« je dogajanje tistega dne, ura je bila nekaj pred dvanajsto, opisal Miha Kuhar, najemnik stare znamenite gostilne Pri Rokelnu v Dolenjem Mokrem Polju, tiste, ki jo je dolga leta vodil priljubljeni gostilničar Jože Dobravec, vsi so mu rekli Rokelnov Pepi. No, Miha je tako izza točilnega pulta opazoval sumljivo trojico temnih las. Eden je ostal pri avtu, na straži torej, dva sta jo mahnila čez cesto do nove hiše.

»Najprej sem pomislil, da gre za Romune, ki znova kaj prodajajo po hišah. Dva sta pozvonila pri vratih, nato gledala skozi okno v notranjost, potem sta se umaknila za hišo. To mi je bilo sumljivo, zato sem kar poklical policiste, hkrati pa sem šel do soseda Matije nad gostilno, ki je bratranec lastnika hiše, da ga vprašam, ali sosed morda pričakuje kakšne delavce. V tem primeru bi sporočil policistom, da jim ni treba priti,« je nadaljeval Miha, ki si je zapomnil zadnji del registrske številke, dobro je opisal tudi avto trojice. Policisti so bili v nekaj minutah na kraju vloma, prav na podlagi dobrega opisa avtomobila pa so možje v modrem že četrt ure pozneje vlomilce prijeli na avtocesti, na bencinskem servisu Starine.

Izkazalo se je, da je pri avtu ostal Hariš, Đurić in Rossi pa sta z izvijačem vlomila skozi pritlično okno spalnice. V hišo je vstopil Đurić, na hitro pregledal spalnico, saj je bil že opozorjen, da so domačini opazili njihov prihod, nato so jo hitro brez plena popihali proti Šentjerneju. Ko so policisti pregledali njihov avto, so v prtljažniku našli kovinski kovček, v njem pa tri izvijače, dva para rokavic, montirno železo, mladeniči so imeli pri sebi večjo količino denarja. Policisti so jih sezuli, podplati adidask, ki jih je imel obute Đurić, so se ujemali z odtisi, ki so jih kriminalisti zavarovali v hiši v Dolenjem Mokrem Polju.

Hoteli vprašati le za pot proti Italiji

Hariš in Đurić sta se v preiskavi zagovarjala z molkom, nekoliko bolj zgovoren je bil le Rossi, ki je poskušal sodnika prepričati, da so bili tistega dne namenjeni proti Italiji, da bi Hariševi teti nesli denar za zdravljenje, v omenjeni dolenjski vasici pa so želeli vprašati za pravo pot proti Italiji. A njegov zagovor je neprepričljiv. Ko sta se vlomilca podala v beg proti avtu, ju je srečal še en sosed in ju vprašal, kaj počneta tam, saj sta bila sumljiva, pa sta jo le popihala proti avtu, kjer ju je že čakal šofer. Da bi vprašala, kam morajo, če želijo v Italijo, jim v tistem še ni padlo na pamet. Tudi najeta soba v Novem mestu ne potrjuje njihovega zagovora. V Novo mesto so prišli dan prej, zjutraj, na dan vloma, so svoje bivanje v dolenjski prestolnici podaljšali še za en dan.

Če je trojica ob prijetju vztrajala, kako poštene namene je imela na Dolenjskem, so na sodišču priznali očitke iz obtožnice in se pokesali. Menda iskreno. Resda je tožilka Andrejka Dvornik sprva vztrajala pri zaporni kazni, sploh za Rossija in Hariša, ki bi ju poslala za zapahe za sedem oziroma 10 mesecev, a po pogajanjih z zagovorniki je privolila v pogojno. Najbolj je bil zadovoljen Đurić, obsojen je bil na zaporno kazen pol leta v preizkusni dobi treh let, plačati bo moral tudi 500 evrov stranske denarne kazni, nekoliko slabše pa sta jo odnesla Rossi in Hariš, vsak bo moral odšteti 1500 evrov, Rossiju grozi tudi leto zapora, če bo v naslednjih petih letih ponovil istovrstno dejanje, Harišu pa preti leto in pol zapora, tudi on je bil namreč obsojen na pogojno kazen, prav tako v preizkusni dobi petih let. Slednja sta že bila kaznovana. Rossi je bil pred šestimi leti (takrat je komaj dopolnil 18 let) v Franciji zaradi tatvine obsojen na 10 mesecev zapora, francosko sodišče mu je izreklo ukrep izgona tujca iz države. Hariš je bil zaradi tatvine na pogojno kazen obsojen lani v Nemčiji.

Na Dolenjskem je torej vlamljal v času preizkusne dobe.