Na velikem odru knjižnega sejma se je pred dnevi ob knjigi Katje Pančur Varna hiša groze, v kateri je popisala svoje življenje v rodni Rusiji in kako je njen rešitelj, budistični lama, Francoz Ronan Chatellier, zoper katerega poteka sojenje za tri kazniva dejanja spolne zlorabe, za njim je razpisana tudi mednarodna tiralica, odvila zanimiva in pomembna razprava o tem, kako posamezniki duhovnost izrabljajo za svoja kazniva dejanja. Kot je znano, se v primeru spolnih zlorab pogosto tolažimo, da gre za redke, skrite primere, ki se ne dogajajo v naših skupnostih, v naših športnih klubih, pa tudi ne v naših domovih. A resnica je daleč od te iluzije, že desetletja opozarjajo nevladne organizacije, ki dnevno delajo z žrtvami tako spolnih zlorab kot nasilja nasploh. Storilci namreč to svojo vlogo gradijo na lepih besedah, na dobroti, duhovnosti in dobrodelnosti, žrtev pa ostane ujeta med hvaležnostjo, strahom in občutkom krivde. A zloraba ni le dogodek, je tudi odziv okolice, družbe. Ko otroku rečemo, narobe si si razlagal, ko ženski namignemo, kaj pa si šla k njemu, ko žrtvi rečemo, zakaj nisi povedala prej. Takrat znova zmaguje storilec. Zato je zelo pomembno vprašanje, komu bomo verjeli.
Kar je pomembno, je, da oškodovanka ni imela nobenega glasu.
Kot je na dogodku, ki so ga s svojo prisotnostjo podprle igralki Violeta Tomić in Aleksandra Balmazović, antropologinja in producentka Jerca Legan, predsednica društva Pend Barbara Pia Hrovat, novinarka in avtorica dveh knjig Sonja Javornik, spletna modna vplivnica Pika Zrim in še bi lahko naštevali, na vprašanje, zakaj ljudje instinktivno verjamejo storilcu, povedala predsednica Društva za nenasilno komunikacijo (DNK) Katja Kerin Zabukovec, se vse začne najprej z našim dojemanjem oziroma prepričanjem o ženskah, moških, nasilju nasploh.
Žrtve se bojijo uglajenih
»Tisti, ki so že na zunaj videti zanemarjeno, smrdijo po alkoholu, kolnejo, kažejo znake nasilnega človeka. A žrtve se najbolj bojijo tistih povzročiteljev, ki so uglajeni, prijetni, priljubljeni, saj se bojijo, da jim nihče ne bo verjel. Sploh zato, ker imajo žrtve zaradi nasilja posledice. Povzročitelji pa te posledice predstavijo kot razlog, zakaj naj žrtvam ne verjamemo. Rečejo, da so jih one zapeljevale, da so se samo odzvali, rečejo, saj jih vidite, kakšne hude psihične težave imajo, ves čas imajo panične napade, ves čas so depresivne. Ljudje raje verjamejo storilcu, ker smo v bistvu vsi zelo ranljivi za nasilje,« je povedala predsednica DNK. Sploh, ker se zna večina povzročiteljev zelo dobro kontrolirati, zelo dobro vedo, v katerem okolju govoriti na določen način, »in to uporabljajo zato, da nas pripeljejo do tega, da nimamo empatije do žrtve. To je namreč cilj nasilnežev, da mi bi vsi verjeli njemu. Da si je klofuto zaslužila, da si je sama kriva, da je izzivala, da pretirava, da v resnici ni tako hudo, da je imel najboljše namene, da pa če se je že kaj zgodilo, je bilo to po nesreči in si zato zagotovo ne zasluži kazni,« je poudarila.
Katja Zabukovec Kerin, predsednica Društva za nenasilno komunikacijo, opozarja, na kako prefinjen način želi storilec prepričati vse nas, da si je žrtev sama kriva. FOTO: Jože Suhadolnik
Psiholog Matic Munc in sodelavec Združenja za moč je to njeno misel parafraziral v smislu, »bojte se visokih, lepih, črnolasih šarmantnih moških«. Dotaknili so se tudi sramotne odločitve tožilstva, da z znanim nogometašem, ki je bil izredno nasilen do svoje partnerice, zanemarjal pa je tudi svoje otroke, sklenejo dogovor o priznanju krivde, s čimer je nasilju v družini postavilo ceno – 2790 evrov. Sicer je ta odločitev zdaj pod lupo vrhovnega državnega tožilstva. »Kar je pomembno, je, da oškodovanka ni imela nobenega glasu. Kot olajševalno okoliščino je tožilstvo navedlo, česar pa me je groza, da znova živijo skupaj, in je to razlog za njeno ponudbo. V mojem svetu je to še bolj rizičen faktor, ne pa olajševalna okoliščina,« je poudaril Munc in dodal, da ta sodba za žrtve nasilja, preživelke, kot jim pravi sam, pomeni, da se prijava nasilja enostavno ne splača. Čeprav je prijava edini način za zaščitne ukrepe.
»Vsaka zgodba, ki pride do nas, je drugačna,« pravi Kerin Zabukovčeva, »kar pa druži vse te ženske oziroma žrtve, je neverjetna želja po preživetju in pa moč, ki jo dobijo, ko preživijo. Ko boste prebrali Katjino knjigo, se boste zagotovo vprašali, kako je to mogoče, kako je sploh lahko preživela, in to na način, da si je ustvarila družino, da živi.« Munc je na vprašanje, ali bi lahko profiliral storilca, dejal, da tega ne bo storil. »Ne želim, da ljudje rečejo, ah, ok, mi smo varni pred zlorabo. Ne, nismo. Storilci so med nami,« opozarja Munc. Če želimo, da se zlorabe ne bi dogajale, se moramo kot družba odločiti, koga poslušamo in komu verjamemo. Storilci preživijo zaradi moči, žrtve zaradi poguma. Katja je izbrala pogum. Izbrala je življenje.
Razpravo sta poslušali tudi igralki Violeta Tomić ... FOTO: Dejan Javornik
... in Aleksandra Balmazović. FOTO: Črt Piksi
