
Galerija

Policisti Policijske postaje Nova Gorica so med koncem tedna obravnavali spletno goljufijo v zvezi s kriptovalutami na Goriškem na škodo fizične osebe. Ugotovljeno je bilo, da je neznani storilec oškodovanca poklical po telefonu in ga obvestil o lažnem dobičku pri poslovanju s kriptovalutami. Goljuf je občana v telefonskem pogovoru prepričeval, da ima na eni najbolj znanih spletnih platform za spremljanje podatkov o kriptovalutah (CoinMarketCap), ki sicer ni namenjena neposrednemu nakupu ali prodaji kriptovalut, večjo vsoto denarja, ter da je treba urediti vse potrebno, da bi ta sredstva lahko pridobil.
V nadaljevanju je drugi neznani storilec oškodovanca z iste telefonske številke zapeljal, da je po njegovih navodilih na svoj mobilni telefon namestil omenjeno aplikacijo. S tem je neznani storilec neupravičeno pridobil dostop do njegovega mobilnega telefona in bančnih podatkov. Spletni goljuf je oškodovancu nato obljubljal tudi priliv oziroma domnevno nakazilo večjih denarnih sredstev na njegov bančni račun.
·ne oglašajte se na neznane telefonske klice iz tujine,
·lahko gre tudi za ponarejene slovenske telefonske številke - če sprejmete klic s ponudbami o zaslužku s kriptovalutami, nemudoma prekinite povezavo,
·na računalnik ali telefon ne nameščajte programov za oddaljen dostop,
·nikomur ne dovolite upravljanja z vašim računalnikom ali telefonom,
·nikomur ne dovolite dostopa in ne zaupajte gesla za dostop do vaše spletne banke,
Na podlagi pridobljenega dostopa do transakcijskih računov je storilec izvedel več transakcij in oškodovanca oškodoval za skupno več kot 16000 evrov. Ko je oškodovanec ugotovil, da je postal žrtev spletne prevare, je nemudoma poklical svojo banko in blokiral račun. Okoliščine kaznivega dejanja goljufije novogoriški policisti še preiskujejo.
Spletni kriminalci postajajo vse bolj iznajdljivi, njihove prevare pa težje prepoznavne. Policija v zadnjem obdobju zaznava porast goljufij, povezanih s telefonskimi klici o domnevnih zaslužkih s kriptovalutami. Goljufi se pogosto predstavljajo kot uslužbenci kripto menjalnic in v slabši slovenščini zatrjujejo, da ima posameznik na t. i. virtualni denarnici več tisoč evrov.
Za »izplačilo« zahtevajo namestitev programov oz. aplikacij za oddaljen dostop do računalnika ali mobilne naprave. S tem si pridobijo popoln nadzor nad napravo, dostop do spletne banke in možnost prenosa sredstev. Oškodovanci aplikacijo namestijo, saj so zavedeni, da jim bo omogočila izplačilo sredstev. Ne zavedajo pa se, da lahko goljufi s to aplikacijo upravljajo z računalnikom ali telefonom, vstopijo v spletno banko in odtujijo vsa sredstva, ki so na voljo na transakcijskem računu oškodovanca.