Hlev Pr‘ Mrkuš
 gorel kot bakla

STUDENEC PRI KRTINI – Večerilo se je. Nad vasjo Studenec pri Krtini, kjer nas na desni pozdravi za današnji čas nenavadno majhen gasilski dom Prostovoljnega gasilskega društva Studenec, je legel hlad. Marija Kocijančič je nad hlevom metala seno skozi odprtino, da je padalo živini v jasli. Ura je odbila sedem: »Nič ni bilo videti, nič nisem vohala. Odšla sem pred hišo in pometala, ko sem nad streho zagledala dim: Ah, kdo pa že kuri? sem se vprašala.« Zamah ali dva z metlo, potem se je nenadoma ozrla v nebo: »Spreletelo me je, lijak dima se je vil iz ostrešja našega hleva.«

Poklicala je tasta, 73-letnega Jožeta Kocijančiča: »Povzpela sva se na seno in poskušala reševati. Mislila sva, da bova zmogla pogasiti, a ko sva odgrnila, je ogenj bruhnil.« Malone zavpil je: »Pustiva, beživa po pomoč.« Jožeta, ki se je rodil med vojno, je neki notranji glas spomnil na plamen, ki je zagorel leta 1945, ko so Nemci ob umiku zažgali hlev in domačijo.

Dobrih 20 ton sena so Kocijančičevi minulo poletje pokosili in zmetali na podstreho več kot stoletje in pol starega, a obnovljenega hleva.

Ogenj je siknil v nebo, dim je zakrožil nad vasjo strnjenih, lepo obnovljenih hiš, vaščani so pritekli, zatulila je sirena, ob 19. uri in 17 minut je zazvonil alarm pri poklicnih gasilcih tovarne Helios v Domžalah.

Kar 14 gasilskih vozil je hitelo proti požarišču na kmetiji, po starem Pr' Mrkuš, ogenj v strehi se je že nevarno razbohotil: »Seno se je vnelo in gorelo kot bakla,« so nam povedali vaščani, ki so pomagali Kocijančičevim pospravljati pogorišče. Ogenj je z vsemi razpoložljivimi topovi napadalo skupaj 81 gasilcev, od tega 75 članov prostovoljnih društev Studenec, Dob, Vir, Žeje - Trojica, Domžale mesto in šest poklicnih gasilcev Centra požarne varnosti Domžale.

»Situacija je bila zelo nevarna, porabili smo več kot eno uro, da smo požar lokalizirali in ga tako omejili, da se ni razširil na sosednje stavbe,« nam je povedal vodja tretje izmene poklicnih gasilcev in vodja intervencije Matjaž Korošec.

Goreče seno zmetavali do jutra

Stari hlev je bil za polovico krajši, nato so ga Kocijančičevi dozidali in spodaj uredili garaže za traktor in kmetijske stroje.

»Živine imamo sedem glav, toliko, da je,« pove Robert Kocijančič, oče Jože pa doda: »Vse skupaj imamo bolj za hobi. Ker je zemlja okoli hiše v enem kosu, bi bilo res škoda opustiti.«

Domačim, vaščanom in gasilcem je uspelo iz hleva rešiti vseh šest krav in čredico ovac. Tudi mladega bika, ki so ga privezali za traktor, da ne bi preveč skakal naokoli.

Čeprav je betonska plošča obstala, jo je visoka temperatura preveč prizadela, zato jo bo treba vliti na novo.

»Ostrešje, ki smo ga obnovili pred 10 leti, bomo morali v celoti zamenjati, tudi krajne zidove, saj so se začeli rušiti.« Takole na oko z dvorišča bi lahko rekli, da je ogenj povzročil za najmanj 70.000 evrov škode.

Ura je bila pol desetih, ko so zublje pogasili in so poklicni gasilci odšli v bazo, člani prostovoljnih društev pa so ostali na požarni straži in pomagali Kocijančičevim pri čiščenju pogorišča.

Kot sta nam povedala dolgoletni predsednik domačega PGD Studenec Peter Cerar in poveljnik Jernej Slapar, je v akciji sodelovalo 35 gasilcev domačega društva, ki sicer šteje 150 članov in bo naslednje leto praznovalo 90-letnico delovanja.

»Potem ko nam je požar uspelo pogasiti, smo do pol šestih zjutraj zmetavali seno in ga polivali z vodo, saj je še vedno tlelo in je bila velika nevarnost vnovičnega vžiga.«

Ko smo prispeli na dvorišče, so vaščani in domači gasilci še vedno nalagali žagovino za nastil in jo odvažali iz zgorelega hleva. Vaščani so že ponudili seno za živali pa tudi pomoč pri obnovi. Računajo tudi na zavarovalnico. Po prvih ugotovitvah je vzrok požara samovžig sena.