Iz goreče hiše je rešil babico

CIRKULANE – Prebivalci Cirkulan, zaselka v Halozah, od predvčerajšnjega dne živijo v strahu. Zaklepajo svoje domove, ponoči nemirno spijo, zatisnjeno imajo le eno oko, saj se bojijo, da bi požigalec tokrat za tarčo izbral njihovo domačijo. »Pred poldrugim mesecem je zagorelo na gospodarskem poslopju. K sreči so mimoidoči dovolj zgodaj opazili ogenj, da so lahko požar pogasili in ni nastala večja škoda,« nam je razlagala domačinka. Nato se obrnila proti dolini in pokazala: »Tam najdete domačijo, kjer so tokrat podtaknili požar.« S prstom je pokazala proti starejši hiši na manjšem hribu, zraven je stalo gospodarsko poslopje, v ozadju pa iz kamna zgrajena stara shramba. Izvedeli smo, da sta njena lastnika 79-letna Ana Jurgec in njen 33-letni vnuk Darko Orlač.

»O požaru smo bili obveščeni nekaj minut pred eno uro zjutraj. Ko smo prispeli na kraj požara, je bila starejša gospa, ki sicer živi v hiši, že na varnem. Na intervenciji je sodelovalo 18 gasilcev s štirimi vozili,« nam je dejal Ivan Tetičkovič, poveljnik Prostovoljnega gasilskega društva Cirkulane. Istočasno pa je Miran Šadl z mariborske policijske uprave dejal, da so »napisi med gašenjem nakazovali, da je požar podtaknjen«. Sum je potrdila tudi policijska preiskava naslednjega dne, saj naj bi kriminalisti v kopalnici našli kraj požiga.

»Dobila sta svojo!«

Od tam se je razširil na podstrešje, obenem pa uničil celotno kopalnico, električne naprave, električno izolacijo, dodobra je načel tudi ostrešje slabih petdeset let stare hiše. Teorijo o požigu je potrdil tudi Tetičkovič: »Iz teorije je znano, da se ogenj širi postopoma, toda ob našem prihodu je bil enako močan na več krajih.« Kdo bi želel škodovati stanovalki, si nihče od domačinov ni upal povedati na glas. Vsi so si po svoje razlagali napis, ki ga je (najverjetneje) požigalec pustil na fasadi hiše: »Darko in izdajalka sta dobila svojo.« Očitno se je avtorju grafita zelo mudilo in je zapisal v naglici, saj je besedo izdajalka zaradi pomanjkanja prostora moral deliti v novo vrsto, istočasno pa je besedo svoje zapisal kar v haloški narečni inačici »svojo«.

Le vnuku Darku Orlaču se lahko babica zahvali, da jo je rešil pred ognjenimi zublji. Ko se je nekaj minut po enajsti vrnil iz službe, si je na balkonu prižgal cigareto, da bi pozneje legel k spancu. Pred časom se je bil primoran iz hiše, katere solastnika sta z babico, odseliti k partnerici, ki domuje le dobrih sto metrov stran. »Psi so lajali in bil sem nejeveren, saj sem menil, da bo kdo kaj staknil na traktorju, kot so to naredili že pred časom. Pogledal sem proti hiši in opazil, da se od nje vleče megla. Tu in tam se je tudi zaiskrilo. Nemudoma sem oblekel trenirko in škornje ter stekel proti hiši. Ko sem vstopil, je bila notranjost vsa v dimu. Komaj sem zbudil babico, ki je ležala na svojem kavču v sobi. Rekel sem ji, da morava pod nujno iz hiše, a me je prepričevala, da morava požar pogasiti sama. Vzela je vedro, natočila vodo in polivala ogenj v kopalnici,« se tragičnih dogodkov spominja hrabri vnuk nič manj pogumne babice.

Kdo je izdajalka?

Ana Jurgec je na domačiji živela vrsto let. Zadnja leta, ko ji že korenito peša zdravje, je pri hoji odvisna od bergel. Komu se je zamerila, da je v noči na sredo podtaknil požar, ne ve nihče. Kriminalisti požigalca še iščejo, a istočasno ugotavljajo, kdo je izdajalka, ki jo je storilec omenil v svojem sovražnem zapisu. Babica ali partnerica Darka Orlača? Vprašanje, ki doslej še nima odgovora. Voda, s katero so gasilci pogasili ognjene zublje, je dodobra načel tudi strop v hiši. »Ker je strop lesen, so se deske napile vode in zdaj počasi, a vztrajno odstopajo. Koliko je škode, si v tem trenutku ne upam trditi. To bo mogoče reči šele v prihodnjih dneh, ko si bodo hišo ogledali strokovnjaki,« je sklenil Orlač. Babica, ki jo je odnesla nepoškodovana, se je odselila k vnukinji v Polenšak. A bi se čim prej rada vrnila v domačo hišo.