

Jakob Herzog krivde včeraj ni priznal. FOTO: S. N.

Zoper Jakoba Herzoga je bila sredi poletja razpisana tiralica. FOTO: Policija.si

Dva požara sta se zgodila pred petimi leti na Samostanski ulici v Kamniku. Foto: Dejan Javornik



»To je ena velika laž.« Tako se je včeraj 26-letni Jakob Herzog odzval na obtožnico, v kateri mu tožilec Matej Peterca očita storitev kaznivega dejanja oviranja pravosodnih in drugih državnih organov. »Nisem kriv,« je še zatrdil. In s tem zavrnil ponudbo tožilca 14 mesecev zapora za primer priznanja krivde.
Herzog je bil ob vprašanjih ljubljanskega okrožnega sodnika Roka Kobala zelo redkobeseden. Zdelo se je, da mu je še težko odgovarjati z besedami da in ne. V zgodovino slovenskega pravosodja se bo zapisal med tiste, ki se niso prostovoljno javili na poziv za prestajanje zaporne kazni. Zato je moralo sodišče 9. junija zoper njega razpisati tiralico. Tretjega julija dopoldne so ga policisti aretirali v neprofitnem stanovanju na Zadobrovški cesti 10 D v Ljubljani in ga odpeljali na Dob, da bo odsedel tri leta in deset mesecev.
Zdajšnja kazenska zadeva je povezana s tisto, zaradi katere je v zaporu. Vse se je začelo konec junija 2020, ko sta na parkirišču pred blokom na Samostanski ulici 5 v Kamniku zgorela avtomobila. Dogodka takrat nista ne le prestrašila in ogrozila stanovalcev, ampak jima tudi povzročila škodo. Že policisti so za dejanji, prvič 27., drugič pa 29. julija, ko je pred blokom zagorelo še drugo vozilo, kmalu osumili Herzoga.
Herzog je bil ob vprašanjih sodnika zelo redkobeseden.
V prvo mu je uspelo s sodišča oditi prost obtožb, ker da je bilo premalo dokazov za obsodilno sodbo. A v drugo te sreče ni imel. Februarja lani ga je sodnica Polona Kukovec spoznala za krivega za dve kaznivi dejanji povzročitve splošne nevarnosti. Ob preklicu že predhodno izrečene pogojne zaporne kazni zaradi lahke telesne poškodbe mu je izrekla enotno zaporno kazen treh let in 10 mesecev. V začetku letošnjega leta so mu jo potrdili ljubljanski višji sodniki, kar je pomenilo, da mu zapor ne uide.
Po koncu prvega sojenja je sodnica Irena Škulj Gradišar med drugim spomnila, da so zaslišali več kot 30 prič in angažirali izvedenca, a dokazov, ki bi bili dovolj za obsodilno sodbo, ni bilo. Herzoga nihče ni videl, nadzorne kamere ga niso posnele. Obremenjevale so ga le besede mladoletnice, ki pa je med sojenjem svojo izjavo spremenila njemu v prid.
Mlada prijaviteljica je pojasnila, da je bila po požaru jezna na Herzoga in se mu je hotela maščevati. Hkrati se je bala, da bodo morali njeni starši plačevati za njene napake. Sodišče je njene izjave ocenilo kot nedosledne in protislovne, zato se, kot je pojasnila sodnica, nanje ni mogla zanesti. Ker pa je treba v dvomu odločiti v prid obtoženega, je sodišče Herzoga oprostilo.

