Je Marko (81) streljal refleksno ali po kavbojsko?

»Priznam, da sem ga ustrelil. A življenja mu nisem hotel vzeti. Ustrelil sem ga v samoobrambi.« S temi besedami je 81-letni Marko Baldimir Tekavc včeraj zanikal krivdo za poskus uboja 40-letnega Gregorja Humarja. Zgodilo se je 31. julija lani okoli 15.15 na dvorišču večstanovanjske hiše v Logu pri Brezovici. Obtoženi, trdi tožilka Ana Kirm, je iz neposredne bližine s polavtomatsko pištolo ČZ (model 75 cal. 9 PARA) soseda ustrelil v trebuh. Pri tem mu je povzročil tako hude poškodbe, da bi lahko ta umrl, če ne bi pravočasno dobil medicinske pomoči.

Šolski primer silobrana

S pomočjo zagovornice Vlaste Petrucci iz odvetniške družbe Čeferin zatrjuje, da v tem primeru ne moremo govoriti o poskusu uboja, temveč kvečjemu o povzročitvi posebno hude telesne poškodbe, storjene v silobranu. »Oškodovanca je ustrelil v trenutku napada nanj, ko je oškodovanec s palico v roki ogrozil varnost obtoženega. In ko je oškodovanec obležal ustreljen na tleh, obtoženi ni več streljal nanj. Če bi ga res nameraval ubiti, bi to lahko storil. Pa ni.« Sodišču je med drugim predlagala, naj si natančno ogleda videoposnetek napada. »Gre za šolski primer silobrana,« je poudarila in še, da naj bi mu oškodovanec grozil s smrtjo še pred kritičnim dogodkom. Vse to pa je 81-letnika tako prestrašilo, da je s svoje barke domov prinesel pištolo in celo spal z njo. Imel naj bi jo na nočni omarici. Odvetnica je med drugim poudarila še, da se bo sodišče lahko z izvedbo še nekaterih drugih dokazov prepričalo, da izpovedim oškodovanca ni mogoče verjeti. Na primer, da naj bi bila hiša, v kateri so živeli tako on kot obtoženi, črna gradnja.

Marko Baldimir Tekavc nam je pokazal fotografijo trenutka napada.

Obtoženi nam je v kratkem pogovoru pred sodno dvorano zatrdil, da vse, kar je doslej nasprotna stran navajala v enem od medijev, ne drži. Ter dodal, da so bili s sosedi že dlje v sporu. V preiskavi je razlagal, da je tistega dne le ščitil sinovo lastnino. Ko je prišel z odpada s prikolico domov in jo parkiral pred garažo, je od soseda zahteval, naj umakne vespo, ki jo je imel tam parkirano. Prikolico je nato odpel in šel v svoje stanovanje. Hotel je poklicati prijatelja, da bi mu pomagal prikolico premakniti na običajno mesto. Takrat naj bi prišel Humar in s kolom začel mahati po vhodnih vratih njegovega stanovanja. Ker naj bi mu že mesec dni grozil, da ga bo ubil, je zaradi strahu pred njim odšel v spalnico po pištolo ter hišo zapustil skozi garažna vrata. Zunaj naj bi nato, kot je razlagal, mogoče dvakrat ustrelil v zrak ter s tem poskušal prestrašiti soseda. Ko pa naj bi Humar v nekem trenutku šel nadenj s kolom, pa da ga je nenamerno ustrelil. Oziroma je bil to zgolj refleks oziroma obramba.

Nasprotna stran poleg tistega kritičnega strela izpostavlja še »šest do sedem predhodnih strelov«. Humarjev pooblaščenec Uroš Cerar Žugelj je med drugim poudaril, da je obtoženi takrat streljal »po kavbojsko«, tako da bi lahko ustrelil še oškodovančevo ženo. »Če bi obtoženi res streljal v silobranu, bi lahko meril v noge oškodovanca,« je opozoril. Oškodovanec je v preiskavi razlagal, da naj bi bila takrat problem prikolica, ki naj bi jo obtoženi postavil točno pred njegova vhodna vrata. Zato jo je tudi sam večkrat premaknil. Za palico pa je poprijel, potem ko je po prvih strelih želel z njo Marku suniti pištolo z rok. Na koncu je le stal pred njim in ga gledal. Mislil je, da se bo stvar umirila, zato niti zamahnil ni proti njemu. Takrat pa ga je obtoženi ustrelil in zadel v roko in trebuh. Skupno je naštel sedem strelov. Pojasnil je še, da je obtoženi posest izvajal na njihovi lastnini, da naj bi provociral in govoril, da bo naredil nekaj, za kar da jim bo žal, če mu bodo nagajali pri gradnji. Na črno naj bi se namreč lotil novega prizidka.