Je vlomilec res duševni bolnik ali le manipulant?

KRŠKO – Dobrih 500 kilometrov sta prevozili priči, ki sta na predlog obtoženega Janka Hriberška prišli na sodišče in seveda zahtevali povrnitev potnih stroškov, a ne obtoženec ne zagovornik zanju nista imela vprašanj. V vnovičnem sojenju obramba namreč zahteva neposredno zaslišanje vseh prič, ki so že bile zaslišane v prvem postopku, ko je bil Hriberšek zaradi vlomov in tatvin obsojen na štiriletno zaporno kazen, ko so prišteli še preostale grehe, pa se je nabralo ravno za 80 mesecev zapora.

Višje sodišče je sodbo razveljavilo, prvostopenjsko pa naj bi zdaj dokončno razjasnilo, ali je bil obtoženi v času vlomov in tatvin prišteven. Njegov zagovornik Boštjan Podgoršek, ki mu je Hriberšek zdaj preklical pooblastilo in ga zagovarja Dušan Medved, je namreč poskušal dokazovati, da je bil obtoženi v tistem obdobju, ko je kradel kot sraka, bistveno zmanjšano prišteven, saj je bil zasvojen z igrami na srečo, kar naj bi bila psihična motnja. V dokaz je predložil stavne listke, s katerih je bilo razvidno, kako pogosto je Hriberšek igral in koliko denarja je zapravil, ter zdravniško dokumentacijo o zdravljenju njegovih težav.

Na prvem sojenju so že postavili izvedenca, a je ta ugotovil, da obtoženi ni duševni bolnik, temveč predvsem manipulant. Novo mnenje bo zdaj izdelala Komisija za fakultetna izvedenska mnenja pri Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. To bo odločilno, in če se bo izkazalo, da je bil v času storitve kaznivih dejanj sposoben razumeti svoja ravnanja in dejanja, se bo za nekaj let preselil v keho.

Da je bil na svojih tatinskih pohodih, dvanajst jih je zagrešil z Mariem Herakovičem, ki že prestaja zaporno kazen, pet pa sam, hudičevo priseben, kažejo načini vlomov. Na njih sta se skrbno pripravila, s seboj sta v avtu vozila telefonski imenik in klicala osebe, ki sta jih nameravala oropati. Če se nihče ni oglasil na hišni telefon ali na zvonec, sta vlomila in pobrala vse vredne predmete, ki so jima prišli pod roko; računalnike, telefone, ure, fotoaparate, zlatnino in denar. Za nekatere stvari sta takoj našla kupce, nekaj nakradene robe pa sta hranila pri Alešu Kovačiču, ki je dejanja priznal. Po dejanjih sta odvrgla tako rokavice kot čevlje, tako da policija ni našla sledi in ni niti očividcev.

Hriberšek je pet dejanj priznal, drugih pa ne. Z zagovornikom trdita, da gre za maščevanje Kovačiča in Herakoviča, ki da sta ga potunkala. Toda Hriberška očitno ni treba tunkati, saj se tunka sam, kar dokazujejo sodbe za njegova druga kazniva dejanja. Pred časom je bil zaradi podobnih dejanj že obsojen na dveletno pogojno zaporno kazen s preizkusno dobo treh let, in v tej preizkusni dobi je spet storil kopico vlomov in tatvin, pred časom pa je bil na skoraj enoletno zaporno kazen obsojen tudi v Brežicah, ker je kot inštruktor v avtošoli preprodajal kupone za vožnjo, ki so mu jih oddali tečajniki.