Kalvarije konec
 po skoraj 40 letih

LJUBLJANA – Martin Uhernik je sedem let sedel zaradi nečesa, česar ni zagrešil. Zaman sta z ženo Ano prepričevala sodišča, da imajo napačna človeka in da nista bila onadva tista, ki sta s sveta spravila Jakoba Luzarja. Tega so 12. avgusta 1974 našli umorjenega v potoku Tansec.

Nestrokovna obravnava

Sodišče je zakonca zaradi pomanjkanja dokazov najprej oprostilo, a je višje sodišče sodbo razveljavilo. V ponovljeni, popolnoma nestrokovni in neprofesionalni obravnavi pa so sodniki verjeli, da je umor zagrešil tedaj 37-letni Martin Uhernik z Gabrske Gore, pomagala pa mu je 38-letna Ana. Martina so obsodili na osem let zapora, ženo pa na dve leti zaradi pomoči pri umoru. Ano so leto pozneje na višjem sodišču oprostili, Martinu pa so kazen zvišali na 10 let.

Na prostost je prišel 1. decembra 1983 in si prisegel, da bo dokazal svojo nedolžnost. Zdaj ko je star 74 let, si lahko dokončno oddahne, žalosten je lahko le zaradi tega, ker olajšanja ne more deliti s svojo Ano; umrla je leta 1991.

Aprila 2006 oproščen

S pomočjo odvetnika Jožeta Hribernika je namreč dosegel, da je vrhovno sodišče leta 2005 končno odločilo o njegovi zahtevi za varstvo zakonitosti in je bil na obnovljenem sojenju aprila 2006 oproščen krivde. Tožilstvo je samo spoznalo, da je edino pravično odstopiti od obtožbe.

Kazenski rehabilitaciji je sledil še maratonski pravdni postopek, v katerem je od države iztožil tudi odškodnino zaradi tega, ker je zaradi policijske in tožilske nesposobnosti ter sodne zmote trohnel v zaporu, ki mu je uničil zdravje, ga zaznamoval za vse življenje, po prihodu na prostost namreč ni nikjer več dobil zaposlitve, družina je živela skromno, sina in hčer je okolje izločilo kot otroka morilca.

Država je Uherniku izplačala nekaj manj kot 305.000 evrov odškodnine za nepremoženjsko škodo, s tožbo pa je zahteval tudi plačilo odškodnine (194.444 evrov) za materialno škodo oziroma za izgubo zaslužka za čas, prebit za zapahi, in plačilo rente. Zdaj je končno postala znana sodba tudi v tem delu in je že pravnomočna.

Del odškodnine za izgubljeni zaslužek mu je država že izplačala (52.748 evrov), sporna pa je ostala razlika v zaslužku od aretacije 14. avgusta 1974 do julija 1986, ko se je invalidsko upokojil, če bi delal v Nemčiji, kot je nameraval, oziroma do začetka leta 2007.

Tako je upravičen še do 155.103 evrov z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Ljubljansko okrožno sodišče mu je prisodilo tudi devet evrov mesečne rente od začetka lanskega leta, državi pa naložilo, da mu mora vrniti 10.527 evrov pravdnih stroškov.

Uhernikovi potomci nadaljujejo boj za pravico

Boj za pravico se je za Martina Uhernika tako končal, ne pa tudi za njegova otroka. Bojujeta se s sodnimi mlini, dokazujeta, kako hudo sta kot otroka trpela zaradi posledic lažnih obtožb na račun njunih staršev. A so njun tožbeni zahtevek zavrnila vsa sodišča. Strinjajo se sicer, da sta bila prikrajšana v družinskem življenju in so jima bile kratene osebnostne pravice, a jima po naši sodni praksi ne pripada odškodnina. Njuna zadeva je zdaj v obliki ustavne pritožbe na ustavnem sodišču, ki pa o tem še ni odločalo.