

Umorjeni prevoznik Anton Jesenovec Foto: Arhiv

Družinski grob na Vrzdencu, kjer počiva tudi Anton. Foto: Vojko Zakrajšek

Jesenovčeva hiša in tovornjak, ko so odkrili truplo.

Vsi testi so bili negativni. FOTO: Jože Suhadolnik




V letih pred prelomom tisočletja je bil poklic avtoprevoznikov precej tvegan in kar nekaj slovenskih je umrlo na nasilen način. Predvsem na potovanjih v tujini so bili tarče storilcev, ki so denimo v balkanskih državah, na Madžarskem, v Rusiji in drugih nekdanjih državah Sovjetske zveze prežali na žrtve, ki so se v boju za zaslužek odpravljale na dolge in nevarne poti. Nekaj pa jih je umrlo tudi na svojih domovih. Kopica umorov tovornjakarjev je ostala nerešenih, tudi smrt 49-letnega Antona Jesenovca, od katere mineva 30 let.

Takrat 49-letnega avtoprevoznika z Vrzdenca pri Horjulu so nazadnje videli živega 16. julija 1996. Marljiv in delaven možak je delal vse dni, večinoma je prevažal drva; od doma je odhajal v zgodnjih jutrih in se domov vračal v temi. Živel je kot samski moški, nedaleč stran pa je prebivala njegova partnerica, s katero je imel hčerko. V času tragedije je bil otrok star osem let.
Njegov v bližini živeči brat se je naslednjega dne začudil, ker je bil tovornjak še vedno parkiran pred hišo, saj običajno takrat ni bil več tam. In ker v hiši ter okrog nje ni bilo videti znakov življenja, je vstopil ter obstal kot vkopan; hiša je bila razmetana, na tleh pa bratovo iznakaženo truplo.

Obdukcija je razkrila, da je bil Vrzdenčan brutalno pretepen, umrl pa je zaradi strela v glavo. Seveda je takoj po zločinu stekla intenzivna kriminalistična preiskava, med katero se denimo z detektorjem laži preizkusili ducat možnih osumljencev, vendar to ni pomagalo pri odkritju storilca. Ker so policisti pri tej nalogi očitno zatavali v temi, je bila za koristne informacije razpisana celo nagrada, pet tisoč mark. A niti to ni prineslo razrešitve primera in morilec oziroma morilci Antona Jesenovca so že 30 let neznani.
Domačini so ga torej poznali po tem, da je bil poštenjak, garač in tudi precej premožen. Imel naj bi zelo veliko prihrankov, morda je dobro služil tudi zato, ker se je denimo loteval prevozov na težje dostopnih hribovitih območjih, kamor drugi prevozniki niso hoteli. A bil naj bi tudi skopuški, saj si ni ničesar privoščil, ne oblek ne večerij ali pitja s prijatelji po gostilnah, še celo mobilnega telefona, ki bi mu pri delu še kako prišel prav, ni imel.
Smrt Antona Jesenovca sodi v svet nerešenih umorov, čeprav bi njegovega krvnika oziroma krvnike morebiti lahko odkrili. Preiskovalci naj bi namreč naleteli na tujca, ki je živel v Sloveniji, v času umora pa bil na prestajanju kazni na Dobu. Povedal jim je, da je sodeloval z ljudmi, ki so opazovali Jesenovčevo hišo in proučevali njegove navade, opisal naj bi celo, kje so hodili. Imena teh ljudi pa ni hotel izdati oziroma je povedal, da jih bo, če v zameno za to dobi dovoljenje za izhode iz zapora. Pravosodno ministrstvo ga je zavrnilo, ker izhodi tujcem niso (bili) dovoljeni. Informator se je ovil v molk, s preiskovalci pa na temo možnih roparjev in morilcev ni hotel več sodelovati. Ko je prestal kazen, je v Sloveniji umrl zaradi prevelikega odmerka mamil.
Denar je posojal le prijateljem in znancem, ki pa so dobro vedeli, da mu ga morajo vrniti na točno dogovorjen datum. Ker Anton bankam ni zaupal, je denar hranil doma in ga denimo porabljal za odkup drv po polhograjskih hribih, ki jih je nato prodajal naprej. Toda s tem, da je znancem razlagal, da ima doma veliko denarja, je očitno storil veliko napako, ki ga je stala življenje.
Partnerica je Antona nazadnje videla dva dni pred usodno nočjo, nekaj ljudi pa še na večer pred zločinom, ki se je zgodil v nočnih urah. Verjetno so storilci – glede na popolno razdejanje v hiši skoraj zagotovo ni bil en sam – dobro načrtovali akcijo, opazovali žrtvine navade in prežali na to, kdaj se vrača domov. In tistega dne, ko so ugasnile luči, so krenili v akcijo. Vlomili so, temeljito prebrskali in premetali vse prostore, dokler Antona ni prebudil hrup. Vstal je in se nepovabljenim obiskovalcem postavil v bran. Boril se je z vsemi močmi, saj so na njem odkrili tudi kar nekaj obrambnih poškodb. Po njem pa je nekdo silovito tolkel s trdim predmetom, in ko ga je spravil na tla, je sledil še natančno odmerjen strel v glavo.

Preiskovalci so po umoru pregledali vse kotičke hiše, skoraj vsepovsod so naleteli na madeže krvi, našli so tudi tulec izstreljenega naboja in morilsko kroglo. In medtem ko torej še vedno ni odgovora na vprašanje, kdo so bili storilci, tudi tega, koliko denarja so v resnici ukradli Jesenovcu, nismo izvedeli nikoli.
Na svoj zadnji dan je ta sicer popoldne od stranke prejel nekaj deset tisoč tolarjev plačila za drva, ki jih je spravil v večjo denarnico, podobno natakarski. V njej je vselej imel tudi vsaj pet tisoč mark za takojšnje plačilo odkupljenih drv. Preiskovalci so seveda v hiši iskali tudi morebitna skrivališča denarja. Nekdo od njih je opazil, da je vijak na omarici za rolete nekoliko bolj obrabljen kot drugi. Odstranili so ga in za roleto našli 230.000 mark.