Kosovski državljan več let nedosegljiv našemu sodstvu, rešilo ga je zastaranje

Florian Selimi, Leonardo Dervishaj, Vokkri Hajdar, Atila Lang, Shemsi Ruhani … Več imen, ista oseba. Kosovski državljan, ki po podatkih sodišča zdaj uporablja ime Dervishi, bi se moral na ljubljanskem okrožnem sodišču zagovarjati zaradi poskusa velike tatvine, a je sodišče zaradi absolutnega zastaranja kazenskega pregona postopek zoper njega ustavilo.

Tožilstvo je v obtožbi zapisalo, da sta Selimi (oziroma Dervishi) in sostorilec sredi januarja davnega leta 2009 vlomila v hišo na Podutiški cesti v Ljubljani. Povzpela sta se po stopnicah na balkon, nakar je eden z vlomilskim pripomočkom na vzvod poskusil odpreti balkonska vrata, a mu ni uspelo. Zato sta razbila steklo, a se je Selimi pri tem poškodoval, zato sta odnehala.

V istih časovnih okoliščinah, torej istega dne med 8. in 18. uro, sta vlomila v sosednjo hišo, tako da sta poskusila na vzvod odpreti kuhinjsko okno. Ni jima uspelo, zato sta ga razbila. Kljub temu v hišo nista vstopila, temveč sta od vloma odstopila, je trdilo tožilstvo, ki je Selimiju očitalo nadaljevano kaznivo dejanje prostovoljnega odstopa od poskusa velike tatvine v sostorilstvu.

Obtožnico je vložilo konec maja 2012, sodišče je marca 2017 postopek združilo z drugim kazenskim postopkom, a od vsega tega na koncu ne bo nič. Sodišče je namreč pred nekaj meseci kazenski postopek ustavilo zaradi zastaranja. Za veliko tatvino je (bila in je še) predpisana kazen do pet let zapora, v skladu s kazenskim zakonikom, ki je bil v veljavi v času vloma, pa je kazenski pregon absolutno zastaral po preteku desetih let od storitve dejanja.

Spreminjal je identiteto

Selimi je, kot je sodišče ugotovilo iz sodbe z njegovega rodnega Kosova, storil kaznivo dejanje hrambe, kontrole in posedovanja ali nepooblaščene uporabe orožja po tamkajšnjem kazenskem zakoniku, za kar je predpisana denarna kazen do 10 tisoč evrov ali zaporna kazen od enega do desetih let. Ker je s storitvijo tega kaznivega dejanja pretrgal zastaranje, se je začelo novo obdobje teka zastaralnega roka 24. decembra 2009.

Med 16. decembrom 2014 in 16. januarjem 2017 (dve leti, en mesec in en dan) je bil za sodišče nedosegljiv, v tem času je spreminjal identiteto, sodišče pa ni razpolagalo z njegovim dejanskim prebivališčem. Sodišče je to štelo za izogibanje, saj mu je bila obtožnica vročena, bil je tudi povabljen na predobravnavni narok in poučen o dolžnosti javljanja spreminjanja bivališča. V tem času zastaranje tako ni teklo. A kljub temu se je Selimiju uspelo izogniti postopku, saj se je absolutni zastaralni rok desetih let (ki mu je prištelo še 64 dni zaradi zadržanja zastaranja) ob upoštevanju tega ter okoliščin glede pandemije iztekel 30. marca 2022, je pred kakšnim mesecem sklenilo sodišče.